<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><rss version="2.0"
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/"
	xmlns:wfw="http://wellformedweb.org/CommentAPI/"
	xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"
	xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom"
	xmlns:sy="http://purl.org/rss/1.0/modules/syndication/"
	xmlns:slash="http://purl.org/rss/1.0/modules/slash/"
	>

<channel>
	<title>ZGODOVINA - Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</title>
	<atom:link href="https://lahde.fs.uni-lj.si/tag/zgodovina/feed/" rel="self" type="application/rss+xml" />
	<link>https://lahde.fs.uni-lj.si</link>
	<description>Laboratorij poln svežih idej</description>
	<lastBuildDate>Tue, 16 Apr 2019 15:25:21 +0000</lastBuildDate>
	<language>sl-SI</language>
	<sy:updatePeriod>
	hourly	</sy:updatePeriod>
	<sy:updateFrequency>
	1	</sy:updateFrequency>
	<generator>https://wordpress.org/?v=6.9.4</generator>

<image>
	<url>https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2019/10/cropped-cropped-cropped-lahde-ang-logo-32x32.png</url>
	<title>ZGODOVINA - Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</title>
	<link>https://lahde.fs.uni-lj.si</link>
	<width>32</width>
	<height>32</height>
</image> 
	<item>
		<title>Hladiva</title>
		<link>https://lahde.fs.uni-lj.si/hladiva/?utm_source=rss&#038;utm_medium=rss&#038;utm_campaign=hladiva</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[lahde]]></dc:creator>
		<pubDate>Tue, 05 Mar 2019 18:27:32 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[#5minZnanost]]></category>
		<category><![CDATA[HLADIVA]]></category>
		<category><![CDATA[HLAJENJE]]></category>
		<category><![CDATA[ZGODOVINA]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://lahde.fs.uni-lj.si/?p=517</guid>

					<description><![CDATA[<p>Hladilno sredstvo se uporablja v hladilni napravi za prenos toplote z nižjega temperaturnega nivoja na višji temperaturni nivo. Večina hladilnih sredstev je podvržena faznim spremembam med sprejemom toplote (izparevanje) in oddajanjem toplote (kondenzacija). Zaradi številnih okoljskih vprašanj, kot so tanjšanje ozonskega plašča (vpliv ovrednoten s parametrom ODP (en. Ozone Depletion<a class="moretag" href="https://lahde.fs.uni-lj.si/hladiva/"> Preberi več&#8230;</a></p>
<p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/hladiva/">Hladiva</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<p>Hladilno sredstvo se uporablja v hladilni napravi za prenos toplote z nižjega temperaturnega nivoja na višji temperaturni nivo. Večina hladilnih sredstev je podvržena faznim spremembam med sprejemom toplote (izparevanje) in oddajanjem toplote (kondenzacija). Zaradi številnih okoljskih vprašanj, kot so tanjšanje ozonskega plašča (vpliv ovrednoten s parametrom ODP (en. Ozone Depletion Potential)) ter globalnega segrevanja (vpliv ovrednoten s parametrom GWP (en. Global Warming Potential)) in njihove tehnične primernosti, je izbor primernega hladilnega sredstva v zadnjem času postal eno najpomembnejših vprašanj.</p>
<p>&nbsp;</p>
<p>Glede na kemijsko sestavo hladilnih sredstev lahko hladilna sredstva razdelimo v štiri glavne skupine:</p>
<p><u>klorofluoroogljikovodiki CFC</u>; nereaktivna hladiva z nizkim vreliščem, cenovno ugodna, enostavna za shranjevanje in nevnetljiva.  Zaradi vsebnosti fluora spadajo med toplogredne pline, ki tanjšajo ozonski plašč oz. so nevarni za okolje. Leta 1994 je večina držav že prenehala proizvajati CFC in do leta 2020 bi morale države v razvoju že odpraviti vse zaloge CFC. Primeri CFC so: R11, R12 in R115.</p>
<p><u>hidro klorofluoroogljikovodiki – HCFC</u>; trenutno se uporabljajo kot nadomestilo za CFC, saj je vpliv na ozon bistveno manjši. Kljub manjšemu vplivu na ozon se tudi ta hladiva postopoma ukinjajo. Poleg tega imajo HCFC za posledico kopičenja klora v ozračju. Primeri HCFC so: R22, R123 in R124.</p>
<p><u>hidro fluoroogljiki – HFC</u>; zaradi manjšega vpliva na ozon so dobro nadomestilo za CFC in HCFC. Na žalost pa imajo velik potencial globalnega segrevanja. Primeri  so: R32, R125, R134a, R404A, R407C, R410A, R507A in R508B. V večini hladilnih naprav danes se nahaja R134a.</p>
<p><u>naravna hladilna sredstva</u>; kot samo ime predstavlja se nahajajo v okolju in niso umetno ustvarjena, kot predhodno omenjena hladiva. Primeri naravnih hladilnih sredstev so ogljikovodiki (HC: R290 in R600), amoniak (R717), ogljikov dioksid (R744) in voda.</p>
<p>&nbsp;</p>
<p><img data-tf-not-load="1" fetchpriority="high" loading="auto" decoding="auto" fetchpriority="high" decoding="async" class="wp-image-521 aligncenter" src="https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2019/03/hladiva-300x163.png" alt="" width="320" height="174" srcset="https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2019/03/hladiva-300x163.png 300w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2019/03/hladiva.png 494w" sizes="(max-width: 320px) 100vw, 320px" /></p><p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/hladiva/">Hladiva</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Zanimivosti iz zgodovine hlajenja #1</title>
		<link>https://lahde.fs.uni-lj.si/zanimivosti-iz-zgodovine-hlajenja-1/?utm_source=rss&#038;utm_medium=rss&#038;utm_campaign=zanimivosti-iz-zgodovine-hlajenja-1</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[lahde]]></dc:creator>
		<pubDate>Fri, 08 Feb 2019 16:19:37 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[#5minZnanost]]></category>
		<category><![CDATA[ZANIMIVOSTI]]></category>
		<category><![CDATA[ZGODOVINA]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://lahde.fs.uni-lj.si/en/?p=149</guid>

					<description><![CDATA[<p>#1.  Zanimivost Pred uporabo klimatskih naprav so za hlajenje uporabljali ogromne kose ledu. Ko so predstavili prvo klimatsko napravo leta 1902, so izhodni učinek ocenili na podlagi tega, koliko ledu bi potrebovali za enak hladilni učinek. #2. Zanimivost 2-mesečne poletne počitnice so v ZDA uvedli v sredini 19. stoletja najprej<a class="moretag" href="https://lahde.fs.uni-lj.si/zanimivosti-iz-zgodovine-hlajenja-1/"> Preberi več&#8230;</a></p>
<p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/zanimivosti-iz-zgodovine-hlajenja-1/">Zanimivosti iz zgodovine hlajenja #1</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<p>#1.  Zanimivost</p>
<p>Pred uporabo klimatskih naprav so za hlajenje uporabljali ogromne kose ledu. Ko so predstavili prvo klimatsko napravo leta 1902, so izhodni učinek ocenili na podlagi tega, koliko ledu bi potrebovali za enak hladilni učinek.</p>
<p><img data-tf-not-load="1" decoding="async" class="size-medium wp-image-168 aligncenter" src="https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2019/02/chairs-classroom-college-289740-300x200.jpg" alt="" width="300" height="200" /></p>
<p>#2. Zanimivost</p>
<div id="js_2j" class="_5pbx userContent _3576" data-ft="{">
<p>2-mesečne poletne počitnice so v ZDA uvedli v sredini 19. stoletja najprej v urbanih področjih, saj je povprečna temperatura v mestih zaradi velike količine betona višja kot na vasi. Klimatske naprave so bile še desetletja daleč. Konec 19. stoletja so poenotili počitnice v urbanih in ruralnih območjih. Še dobro, da poletnih počitnic zaradi klimatskih naprav niso ukinili <span class="_47e3 _5mfr" title="smile emoticon"><img loading="lazy" decoding="async" class="img" role="presentation" src="https://static.xx.fbcdn.net/images/emoji.php/v9/t4c/1/16/1f642.png" alt="" width="16" height="16" /></span></p>
</div>
<p>&nbsp;</p><p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/zanimivosti-iz-zgodovine-hlajenja-1/">Zanimivosti iz zgodovine hlajenja #1</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
	</channel>
</rss>

<!--
Performance optimized by W3 Total Cache. Learn more: https://www.boldgrid.com/w3-total-cache/?utm_source=w3tc&utm_medium=footer_comment&utm_campaign=free_plugin


Served from: lahde.fs.uni-lj.si @ 2026-05-27 03:45:32 by W3 Total Cache
-->