<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><rss version="2.0"
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/"
	xmlns:wfw="http://wellformedweb.org/CommentAPI/"
	xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"
	xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom"
	xmlns:sy="http://purl.org/rss/1.0/modules/syndication/"
	xmlns:slash="http://purl.org/rss/1.0/modules/slash/"
	>

<channel>
	<title>PROJEKTI - Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</title>
	<atom:link href="https://lahde.fs.uni-lj.si/category/projekti/feed/" rel="self" type="application/rss+xml" />
	<link>https://lahde.fs.uni-lj.si</link>
	<description>Laboratorij poln svežih idej</description>
	<lastBuildDate>Fri, 06 Jun 2025 15:11:04 +0000</lastBuildDate>
	<language>sl-SI</language>
	<sy:updatePeriod>
	hourly	</sy:updatePeriod>
	<sy:updateFrequency>
	1	</sy:updateFrequency>
	<generator>https://wordpress.org/?v=7.1.2</generator>

<image>
	<url>https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2019/10/cropped-cropped-cropped-lahde-ang-logo-32x32.png</url>
	<title>PROJEKTI - Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</title>
	<link>https://lahde.fs.uni-lj.si</link>
	<width>32</width>
	<height>32</height>
</image> 
	<item>
		<title>Zaključek pomembnega poglavja: projekt INDY se je končal</title>
		<link>https://lahde.fs.uni-lj.si/zakljucek-pomembnega-poglavja-projekt-indy-se-je-koncal/?utm_source=rss&#038;utm_medium=rss&#038;utm_campaign=zakljucek-pomembnega-poglavja-projekt-indy-se-je-koncal</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[admin]]></dc:creator>
		<pubDate>Thu, 13 Feb 2025 09:18:09 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[PROJEKTI]]></category>
		<category><![CDATA[INDY_slo]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://lahde.fs.uni-lj.si/?p=8782</guid>

					<description><![CDATA[<p>Projekt INDY se je uradno zaključil 31. januarja 2025, vendar njegovi rezultati še naprej služijo kot temelj za številne nove projekte in konkretne rešitve za krepitev energetske odpornosti v obrambnem sektorju.</p>
<p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/zakljucek-pomembnega-poglavja-projekt-indy-se-je-koncal/">Zaključek pomembnega poglavja: projekt INDY se je končal</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<!--themify_builder_content-->
<div id="themify_builder_content-8782" data-postid="8782" class="themify_builder_content themify_builder_content-8782 themify_builder tf_clear">
                    <div  data-lazy="1" class="module_row themify_builder_row tb_2m25622 tb_first tf_w">
                        <div class="row_inner col_align_top tb_col_count_1 tf_box tf_rel">
                        <div  data-lazy="1" class="module_column tb-column col-full tb_9pwu623 first">
                    <!-- module text -->
<div  class="module module-text tb_nqn0856   " data-lazy="1">
        <div  class="tb_text_wrap">
        <p><br /><br /></p><p style="text-align: justify;">Projekt <strong>INDY</strong> se je uradno zaključil 31. januarja 2025, vendar njegovi rezultati še naprej služijo kot temelj za številne nove projekte in konkretne rešitve za krepitev energetske odpornosti v obrambnem sektorju.</p><p style="text-align: justify;">Projekt <strong>INDY – Energetsko neodvisni in u</strong><strong>č</strong><strong>inkoviti premi</strong><strong>č</strong><strong>ni vojaški tabori</strong> se je zaključil s petim srečanjem vseh partnerjev. Dogodek, ki je potekal <strong>22.–23. januarja 2025 v Belgiji</strong>, je predstavljal simbolični zaključek enega prvih projektov Evropskega obrambnega sklada (EDF), namenjenih energetski varnosti in odpornosti v evropskem obrambnem sektorju.</p><p style="text-align: justify;">V projektu je <strong>20 partnerjev in 9 podizvajalcev iz 13 evropskih držav</strong> tesno sodelovalo pri razvoju energetsko učinkovitih in samozadostnih vojaških taborov prihodnosti.</p><p><strong>Ohranjanje odporne in u</strong><strong>č</strong><strong>inkovite oskrbe z energijo ob naraš</strong><strong>č</strong><strong>ajo</strong><strong>č</strong><strong>ih izzivih</strong></p><p style="text-align: justify;">Na plenarni seji, ki so jo moderirali člani vodstvene ekipe INDY – Yasmine Samarani (Rheinmetall), Bernard Thonon (CEA) in Peter van Hooft (TNO) – so bili predstavljeni ključni dosežki projekta in njegova strateška časovnica do leta 2050.</p><p style="text-align: justify;">Govorniki so izpostavili naraščajoča tveganja energetske varnosti, s katerimi se soočajo vojaške operacije zaradi podnebnih sprememb, geopolitičnih nestabilnosti in naraščajočih energetskih potreb. Ohranjanje operativnih in taktičnih zmogljivosti zahteva odporen in učinkovit energetski sistem.</p><p><strong>Č</strong><strong>asovnica razvoja energetskih sistemov do leta 2030 in 2050</strong></p><p style="text-align: justify;">Za reševanje ključnih izzivov obrambnega sektorja je projekt izvedel obsežne posvete s končnimi uporabniki, opredelil operativne zahteve in razvil scenarije za štiri tipe vojaških taborov, prilagojenih različnim podnebnim razmeram.</p><p><strong>Klju</strong><strong>č</strong><strong>ni rezultati: Kako bo INDY oblikoval prihodnost?</strong></p><p>Projekt je določil merljive cilje za leto 2030, ki bodo v primerjavi z infrastrukturo iz leta 2020 prinesli naslednje izboljšave:</p><p>✅ 35 %–55 % energetske avtonomije za tabore in 13 % za operacije<br />✅ 35 %–45 % zmanjšanje logističnih potreb<br />✅ 15 %–28 % znižanje operativnih stroškov<br />✅ 40 %–80 % zmanjšanje ogljičnega odtisa</p><p>Več o rezultatih projekta preberite na: <span><a href="https://go.indycamp.eu/moo" target="_blank" style="color: blue;" rel="noopener">https://go.indycamp.eu/moo</a></span></p>    </div>
</div>
<!-- /module text -->        </div>
                        </div>
        </div>
        </div>
<!--/themify_builder_content--><p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/zakljucek-pomembnega-poglavja-projekt-indy-se-je-koncal/">Zaključek pomembnega poglavja: projekt INDY se je končal</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Srečanje konzorcija MAGCCINE: Napredek pri tehnologiji hlajenja cepiv</title>
		<link>https://lahde.fs.uni-lj.si/srecanje-konzorcija-magccine-napredek-pri-tehnologiji-hlajenja-cepiv/?utm_source=rss&#038;utm_medium=rss&#038;utm_campaign=srecanje-konzorcija-magccine-napredek-pri-tehnologiji-hlajenja-cepiv</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[admin]]></dc:creator>
		<pubDate>Mon, 27 Jan 2025 09:26:03 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[PROJEKTI]]></category>
		<category><![CDATA[Magccine_slo]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://lahde.fs.uni-lj.si/?p=8740</guid>

					<description><![CDATA[<p>Po uspešnem oktobrskem Kick-Off srečanju smo se decembra 2024 z MAGCCINE projektnimi partnerji zbrali na drugem srečanju.</p>
<p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/srecanje-konzorcija-magccine-napredek-pri-tehnologiji-hlajenja-cepiv/">Srečanje konzorcija MAGCCINE: Napredek pri tehnologiji hlajenja cepiv</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<!--themify_builder_content-->
<div id="themify_builder_content-8740" data-postid="8740" class="themify_builder_content themify_builder_content-8740 themify_builder tf_clear">
                    <div  data-lazy="1" class="module_row themify_builder_row tb_y1g8873 tf_w">
                        <div class="row_inner col_align_top tb_col_count_1 tf_box tf_rel">
                        <div  data-lazy="1" class="module_column tb-column col-full tb_iddi874 first">
                    <!-- module text -->
<div  class="module module-text tb_pb7s840   " data-lazy="1">
        <div  class="tb_text_wrap">
        <p><img data-tf-not-load="1" fetchpriority="high" loading="auto" decoding="auto" decoding="async" src="https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/01/Picture3-300x73.jpg" alt="" width="300" height="73" class="size-medium wp-image-8743 alignright" srcset="https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/01/Picture3-300x73.jpg 300w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/01/Picture3.jpg 302w" sizes="(max-width: 300px) 100vw, 300px" /><br /><br /><br /></p>
<p style="text-align: justify;">Po uspešnem oktobrskem Kick-Off srečanju smo se decembra 2024 z MAGCCINE projektnimi partnerji zbrali na drugem srečanju. Ob pregledu dosedanjega napredka smo lahko tako skupaj naslovili nekatere tehnične izzive in skupaj načrtovali naslednje faze tega inovativnega projekta.</p>
<p><img data-tf-not-load="1" fetchpriority="high" decoding="async" src="https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/01/Picture1.jpg" alt="" width="605" height="339" class="aligncenter wp-image-8742 size-full" srcset="https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/01/Picture1.jpg 605w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/01/Picture1-300x168.jpg 300w" sizes="(max-width: 605px) 100vw, 605px" /></p>
<p><span>Razprava je bila osredotočena na:</span></p>
<ul>
<li><strong><span>Sodelovanje in izmenjavo znanja </span></strong><span>med partnerji za izboljšanje strategij pri nadaljnjem razvoju prototipa in usklajevanje znanstvenih pristopov.</span></li>
<li><strong><span>Načrtovanje nadaljnjih korakov</span></strong><span>, usmerjenih v razvoj inovativnega rotirajočega magnetokaloričnega hladilnega sistema.</span></li>
</ul>
<p><span><img loading="lazy" decoding="async" src="https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/01/Picture2.png" alt="" width="605" height="302" class="aligncenter wp-image-8752 size-full" srcset="https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/01/Picture2.png 605w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/01/Picture2-300x150.png 300w" sizes="(max-width: 605px) 100vw, 605px" /></span></p>
<p style="text-align: justify;">S projektom MAGCCINE si prizadevamo razviti trajnostno in energetsko učinkovito tehnologijo hlajenja cepiv. Uporaba koncepta rotirajočega magnetokaloričnega učinka (RMCE) obljublja zmanjšanje porabe energije, odpravo škodljivih hladilnih sredstev in zanesljivo ohranjanje primerne temperature cepiv tekom celotne hladilne verige.</p>
<p><span>Spremljajte naš napredek in izvedite več o projektu na <a href="https://magccine.eu" target="_blank" rel="noopener" style="color: blue;">https://magccine.eu</a>.</span><br /><br /><br />Projekt financira Evropska unija v okviru izziva <em>EIC Pathfinder Challenge za čisto in učinkovito hlajenje</em>.</p>
<p><img loading="lazy" decoding="async" src="https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2024/11/Co-Funded_by_the_EU_logo-1024x280-1-300x82.png" alt="" width="400" height="109" class="size-medium wp-image-8610 alignleft" srcset="https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2024/11/Co-Funded_by_the_EU_logo-1024x280-1-300x82.png 300w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2024/11/Co-Funded_by_the_EU_logo-1024x280-1-768x210.png 768w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2024/11/Co-Funded_by_the_EU_logo-1024x280-1.png 1024w" sizes="(max-width: 400px) 100vw, 400px" /></p>    </div>
</div>
<!-- /module text -->        </div>
                        </div>
        </div>
        </div>
<!--/themify_builder_content--><p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/srecanje-konzorcija-magccine-napredek-pri-tehnologiji-hlajenja-cepiv/">Srečanje konzorcija MAGCCINE: Napredek pri tehnologiji hlajenja cepiv</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Začetek projekta MAGCCINE: Inovativne rešitve za varno in trajnostno hlajenje cepiv</title>
		<link>https://lahde.fs.uni-lj.si/zacetek-projekta-magccine-inovativne-resitve-za-varno-in-trajnostno-hlajenje-cepiv/?utm_source=rss&#038;utm_medium=rss&#038;utm_campaign=zacetek-projekta-magccine-inovativne-resitve-za-varno-in-trajnostno-hlajenje-cepiv</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[admin]]></dc:creator>
		<pubDate>Thu, 07 Nov 2024 09:42:10 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[PROJEKTI]]></category>
		<category><![CDATA[Magccine_slo]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://lahde.fs.uni-lj.si/?p=8606</guid>

					<description><![CDATA[<p>Dne 25. oktobra 2024 smo uspešno začeli projekt MAGCCINE z uvodnim Kick-Off srečanjem.</p>
<p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/zacetek-projekta-magccine-inovativne-resitve-za-varno-in-trajnostno-hlajenje-cepiv/">Začetek projekta MAGCCINE: Inovativne rešitve za varno in trajnostno hlajenje cepiv</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<!--themify_builder_content-->
<div id="themify_builder_content-8606" data-postid="8606" class="themify_builder_content themify_builder_content-8606 themify_builder tf_clear tb_generate_css" style="visibility:hidden;opacity:0;">
                    <div  data-lazy="1" class="module_row themify_builder_row tb_im31259 tf_w">
                        <div class="row_inner col_align_top tb_col_count_1 tf_box tf_rel">
                        <div  data-lazy="1" class="module_column tb-column col-full tb_i43r260 first">
                    <!-- module text -->
<div  class="module module-text tb_5oos170   " data-lazy="1">
        <div  class="tb_text_wrap">
        <p>&nbsp;</p>
<p>&nbsp;</p>
<p style="text-align: justify;">Dne 25. oktobra 2024 smo uspešno začeli projekt <a href=" https://lahde.fs.uni-lj.si/magccine-2/" target="_blank" style="color: blue;" rel="noopener">MAGCCINE</a> z uvodnim Kick-Off srečanjem, ki je povezalo vse partnerje projekta v prizadevanjih za razvoj inovativnih rešitev na področju hladne verige za cepiva.</p>
<p style="text-align: justify;">Srečanje je ponudilo priložnost za spoznavanje vseh sodelujočih, obenem pa je vsak partner predstavil svoje področje dela v okviru projekta. Uvodni del dogodka je odprl dr. João Belo z Univerze v Portu, sledile pa so predstavitve Evropskega inovacijskega sveta (<em>EIC Pathfinder) </em>in analize o stanju hladilnih rešitev. Poleg tega je Teshome Yemamu iz UNICEF-a predstavil pregled dobavne verige za cepiva, kar je zagotovilo ključni kontekst za nadaljnje razvojne faze projekta MAGCCINE.</p>
<p><span> Partnerji so nato predstavili svoje dosedanje izkušnje in relevantne zamisli, vključno z:</span></p>
<ul>
<li><span>proizvodnjo magnetokaloričnih materialov (Univerza v Portu, Portugalska in CNRS, Francija),</span></li>
<li><span>napredno karakterizacijo magnetokaloričnih materialov (Univerza v Sevilli, Španija),</span></li>
<li><span>modeliranjem inovativne tehnologije rotacijskega magnetokaloričnega učinka (Univerza v Portu, Portugalska, in Univerza v Aveiru, Portugalska),</span></li>
<li><span>modeliranjem komponent prototipa hladilne naprave (Univerza v Ljubljani, Slovenija),</span></li>
<li><span>razvojem in testiranjem prototipa hladilne naprave (podjetji He3 Technologies in MagREEsource).</span></li>
</ul>
<p style="text-align: justify;"><span>Srečanje se je zaključilo z vodenim ogledom vinske kleti in pokušino vina Porto ob melodijah Fada, kar je prispevalo k povezovanju udeležencev.</span></p>
<p><strong><span>Kaj prinaša MAGCCINE?</span></strong></p>
<p style="text-align: justify;">Projekt MAGCCINE ponuja trajnostno rešitev z RMCE tehnologijo, ki zmanjšuje potrebo po energiji in stroške ter omogoča varnejši transport cepiv. Cilj projekta je razviti in optimizirati prototip, ki zagotavlja temperaturo med 2–8 °C, kar prispeva k zanesljivi cepilni verigi po vsem svetu.</p>
<p><span>Spletna stran projekta: <a href="https://magccine.pt/" target="_blank">https://magccine.pt/</a></span></p>
<p><span>Kontakt: dr. João Horta Belo, email: <a href="mailto:jbelo@fc.up.pt">jbelo@fc.up.pt</a></span></p>
<p><span>Projekt financira Evropska unija v okviru izziva <em>EIC Pathfinder Challenge za čisto in učinkovito hlajenje</em>.</span></p>
<p><img loading="lazy" decoding="async" src="https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2024/11/magccine_logo-300x81.jpg" alt="" width="211" height="57" class="alignnone wp-image-8612" srcset="https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2024/11/magccine_logo-300x81.jpg 300w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2024/11/magccine_logo.jpg 605w" sizes="(max-width: 211px) 100vw, 211px" /><img loading="lazy" decoding="async" src="https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2024/11/Co-Funded_by_the_EU_logo-1024x280-1-300x82.png" alt="" width="300" height="82" class="size-medium wp-image-8610 alignright" srcset="https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2024/11/Co-Funded_by_the_EU_logo-1024x280-1-300x82.png 300w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2024/11/Co-Funded_by_the_EU_logo-1024x280-1-768x210.png 768w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2024/11/Co-Funded_by_the_EU_logo-1024x280-1.png 1024w" sizes="(max-width: 300px) 100vw, 300px" /></p>
    </div>
</div>
<!-- /module text -->        </div>
                        </div>
        </div>
        </div>
<!--/themify_builder_content--><p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/zacetek-projekta-magccine-inovativne-resitve-za-varno-in-trajnostno-hlajenje-cepiv/">Začetek projekta MAGCCINE: Inovativne rešitve za varno in trajnostno hlajenje cepiv</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Začetek projekta Heat4energy</title>
		<link>https://lahde.fs.uni-lj.si/zacetek-projekta-heat4energy/?utm_source=rss&#038;utm_medium=rss&#038;utm_campaign=zacetek-projekta-heat4energy</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[lahde]]></dc:creator>
		<pubDate>Thu, 01 Feb 2024 20:36:09 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[LAHDE]]></category>
		<category><![CDATA[PROJEKTI]]></category>
		<category><![CDATA[MAGNETNO HLAJENJE]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://lahde.fs.uni-lj.si/?p=7964</guid>

					<description><![CDATA[<p>TU Delft leads HEAT4ENERGY, a European consortium, dedicated to develop thermomagnetic devices and novel materials to harvest heat from data centres, food, pulp and paper industries and convert this waste heat to electricity. This project ticks all the boxes: energy transition, decarbonising, low and high power devices for conversion of<a class="moretag" href="https://lahde.fs.uni-lj.si/zacetek-projekta-heat4energy/"> Preberi več&#8230;</a></p>
<p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/zacetek-projekta-heat4energy/">Začetek projekta Heat4energy</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<!--themify_builder_content-->
<div id="themify_builder_content-7964" data-postid="7964" class="themify_builder_content themify_builder_content-7964 themify_builder tf_clear">
                    <div  data-lazy="1" class="module_row themify_builder_row tb_kn43861 tf_w">
                        <div class="row_inner col_align_top tb_col_count_1 tf_box tf_rel">
                        <div  data-lazy="1" class="module_column tb-column col-full tb_69lp861 first">
                    <!-- module text -->
<div  class="module module-text tb_hkyk218   " data-lazy="1">
        <div  class="tb_text_wrap">
        <p></p><p><strong><span>TU Delft leads HEAT4ENERGY, a European consortium, dedicated to develop thermomagnetic devices and novel materials to harvest heat from data centres, food, pulp and paper industries and convert this waste heat to electricity. This project ticks all the boxes: energy transition, decarbonising, low and high power devices for conversion of waste heat to electricity, energy storage, finding alternatives for critical raw materials, developing new materials and most important of all: training of a next generation of European experts.</span></strong></p><p><span> </span></p><p><span>On 30-31 January 2024, the HEAT4ENERGY project has been officially kicked off. HEAT4ENERGY is a 4-year EU-Horizon Europe MSCA Doctoral Network project aiming to train a new generation of enablers for the European Energy Transition. They will acquire these skills in practice by addressing the challenge of making the first realistic and energy efficient thermomagnetic devices for converting low grade waste heat (&lt;100°C) to electricity. They will also learn how to upscale these and advance the technology to a viable market level. They will obtain the interdisciplinary competence required to bring this green technology to a mature level, and career perspectives in both the academic and non-academic sectors delivering the European Green Deal.</span></p><p></p><p><strong>Carbon neutrality</strong></p><p><span>The production and use of energy account for more than 75% of the EU’s greenhouse gas emissions. Decarbonising the EU’s energy system is therefore critical to reach our 2030 climate objectives and the EU’s long-term strategy of achieving carbon neutrality by 2050. Obviously solar and wind power will play an important role in any future energy scenario, but such intermittent sources present significant challenges in energy transport and storage. At the same time, a vast amount of low-grade heat is generated, e.g. in data centres, food, pulp and paper industries, and is available 24/7. Converting even only a small percentage of this heat into electricity is significant due to the sheer amount of heat wasted just above ambient temperature. However, efficient technologies to convert this low-grade heat in an economically sound way are lacking. Within this project, we will develop thermomagnetic energy harvesting from current TRL 3/4 proofs of principle to an efficient and cost competitive TRL 6/7 technology. </span></p><p><strong>Demonstrators for conversion of waste heat to electricity</strong></p><p>We will construct and experimentally validate three efficient demonstrators for the conversion of waste heat into electricity in the power range of 10 μW, 1 W and 100 W.</p><p></p><p><em>Andrej Kitanovski, University of Ljubljana:   </em>We will show that thermomagnetic energy harvesting can be an energy-efficient and compact technology capable of addressing existing and future power generation challenges. Special attention will be paid to the utilization of various low grade heat sources from a minimum of 40 to a maximum of 100 °C, which account for about 40 % of waste heat from industrial processes. For these, especially below 60-80°C, there is a lack of available, scalable, cost-effective and energy-efficient technologies for the conversion of waste heat into electricity. We will train PhD students and enable knowledge and technology transfer in the multidisciplinary fields of model-based engineering, fabrication technology, characterization and evaluation of innovative thermomagnetic generators from micro to macro scale.</p><p></p><p><strong>Tailor made Materials</strong></p><p>Materials research will focus on materials preparation, shaping and functional characterization.</p><p><em>Anja Waske, Bundesanstalt für Materialforschung und -prüfung (BAM): </em>“In the work package materials fabrication and characterization, an interdisciplinary team from materials science and engineering together with industrial partners will develop optimal materials and shapes for a new generation of thermomagnetic energy harvesting devices. We will synthesize, shape and characterize thermomagnetic materials and parts that efficiently transfer waste heat and convert it into electrical energy. Additionally, the parts must sustain numerous thermomagnetic cycles with negligible mechanical fatigue or corrosion. In-situ experiments in the final demonstrators will show the performance of these tailor made materials.”</p><p></p><p><strong>Materials design and modelling</strong></p><p>Focus is on the combination of physics simulations spanning different length scales and machine learning based optimization of chemical compositions and microstructures for materials.</p><p><em>Gilles de Wijs, Radboud University: </em>“In this project we aim to predict optimal thermomagnetic materials, tailored to the operating conditions and system dimensions, using an extended in silico scanning method end exploiting novel AI. It is an exciting collaboration, joining key computational expertise from groups in Austria and The Netherlands.&#8221;</p><p></p><p><strong>Engaging industry</strong></p><p>The increasing cost for energy makes their efficient use decisive for all types industry. This includes the need for recovering waste heat, but in particular for low-grade waste heat no mature technology is available today.</p><p><em>Sebastian Fähler, Helmholtz-Zentrum Dresden-Rossendorf: “</em>As our project aims to close this gap, we appreciate to come into contact with industrial partners. A collaboration is of particular interest for industries not yet recovering their large amount of waste heat, requiring off-grid electricity and to power IoT, or developing other heat recovery devices. We expect benefit for both, as we learn more on dedicated requirements and can then address these particular needs. Collaboration is possible by participating in workshops, discussing in panels, or by additional joint projects.”</p><p></p><p><strong>Training of a next generation of experts</strong></p><p><em>Franca Albertini, Consiglio Nazionale delle Ricerche:</em> “The European Energy Transition relies on a new generation of highly educated professionals active in all the societal sectors (e.g. industry, public institutions, academia) and able to evaluate and adopt new energy technologies and strategies. To achieve this goal HEAT4ENERGY Doctoral Network training is multidisciplinary and include different fields of engineering, physics and material science, combined with specific teachings focused on innovation and entrepreneurship, sustainable development and environmental protection. ”</p><p></p><p><strong>Broad representation of specialists on thermomagnetic materials</strong></p><p>An <span>interdisciplinary consortium, lead by Delft University of Technology, including Karlsruher Institut für Technology, Consiglio Nazionale delle Ricerche, Helmholtz-Zentrum Dresden-Rossendorf, Bundesanstalt für Material-forschung und –prüfung, Univerza V Ljubljani, Radboud University, Centre National de la Recherche Scientifique CNRS, Universitat fur Weiterbildung Krems, Magneto B.V., memetis GmbH, Magnoric, Universita Degli Studi di Parma, Technische Universität Dresden, Université Grenoble Alpes and Technische Universität Wien address all major challenges for this emerging technology, which requires innovative designs of more efficient thermomagnetic generators, that are intimately connected with tailored thermomagnetic materials. </span>Prof. E.H. (Ekkes) Brück of Delft University of Technology will be the coordinator of the  2.7 M€ project funded by European Commission under Grant Agreement no. 101119852.</p><p><strong>Funding</strong></p><p><span>The Marie Skłodowska-Curie Actions of the European Commission fund excellent research and innovation and equip researchers at all stages of their career with new knowledge and skills, through mobility across borders and exposure to different sectors and disciplines. The MSCA help build Europe’s capacity for research and innovation by investing in the long-term careers of excellent researchers.</span></p><p><strong>Contact</strong></p><p><span>Prof. Dr. Ekkes Brück, e-mail: <a href="mailto:e.h.bruck@tudelft.nl">e.h.bruck@tudelft.nl</a>, telephone +31 (0)15 278 3158.</span></p><p><span>HEAT4ENERGY LinkedIn: <a href="https://www.linkedin.com/company/heat4energy/">https://www.linkedin.com/company/heat4energy/</a> </span></p>    </div>
</div>
<!-- /module text --><!-- module image -->
<div  class="module module-image tb_yxei5 image-top   tf_mw" data-lazy="1">
        <div class="image-wrap tf_rel tf_mw">
            <img loading="lazy" decoding="async" width="600" height="401" src="https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2024/02/EUFlag_low-resolution.jpg" class="wp-post-image wp-image-7965" title="EUFlag_low-resolution" alt="" srcset="https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2024/02/EUFlag_low-resolution.jpg 600w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2024/02/EUFlag_low-resolution-300x201.jpg 300w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2024/02/EUFlag_low-resolution-360x240.jpg 360w" sizes="(max-width: 600px) 100vw, 600px" />    
        </div>
    <!-- /image-wrap -->
    
        </div>
<!-- /module image -->        </div>
                        </div>
        </div>
        </div>
<!--/themify_builder_content--><p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/zacetek-projekta-heat4energy/">Začetek projekta Heat4energy</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Pridobili projekt Cool BatMan v sklopu razpisa M-ERA.NET</title>
		<link>https://lahde.fs.uni-lj.si/pridobili-projekt-cool-batman-v-sklopu-razpisa-m-era-net/?utm_source=rss&#038;utm_medium=rss&#038;utm_campaign=pridobili-projekt-cool-batman-v-sklopu-razpisa-m-era-net</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[lahde]]></dc:creator>
		<pubDate>Fri, 22 Jul 2022 05:01:07 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[LAHDE]]></category>
		<category><![CDATA[PROJEKTI]]></category>
		<category><![CDATA[ZNANSTVENE OBJAVE]]></category>
		<category><![CDATA[MAGNETNO HLAJENJE]]></category>
		<category><![CDATA[MIKROFLUIDIKA]]></category>
		<category><![CDATA[TOPLOTNA STIKALA]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://lahde.fs.uni-lj.si/?p=6439</guid>

					<description><![CDATA[<p>  Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko (LAHDE) je pridobil triletni projekt Cool BatMan v sklopu razpisa M-ERA.NET  z naslovom Battery Thermal Management System Based on High Power Density Digital Microfluidic Magnetocaloric Cooling (Cool BatMan). Gre za konzorcij 4 kakovostnih inštitucij, kjer LAHDE nastopa kot vodilna organizacija. Poleg tega pa<a class="moretag" href="https://lahde.fs.uni-lj.si/pridobili-projekt-cool-batman-v-sklopu-razpisa-m-era-net/"> Preberi več&#8230;</a></p>
<p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/pridobili-projekt-cool-batman-v-sklopu-razpisa-m-era-net/">Pridobili projekt Cool BatMan v sklopu razpisa M-ERA.NET</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<!--themify_builder_content-->
<div id="themify_builder_content-6439" data-postid="6439" class="themify_builder_content themify_builder_content-6439 themify_builder tf_clear tb_generate_css" style="visibility:hidden;opacity:0;">
                    <div  data-lazy="1" class="module_row themify_builder_row tb_qo9t730 tf_w">
                        <div class="row_inner col_align_top tb_col_count_1 tf_box tf_rel">
                        <div  data-lazy="1" class="module_column tb-column col-full tb_12xw731 first">
                    <!-- module text -->
<div  class="module module-text tb_29fm142   " data-lazy="1">
        <div  class="tb_text_wrap">
        <p> </p>
<p>Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko (LAHDE) je pridobil triletni projekt Cool BatMan v sklopu razpisa M-ERA.NET  z naslovom Battery Thermal Management System Based on High Power Density Digital Microfluidic Magnetocaloric Cooling (Cool BatMan). Gre za konzorcij 4 kakovostnih inštitucij, kjer LAHDE nastopa kot vodilna organizacija. Poleg tega pa gre tudi za uravnotežen konzorcij glede spolov (dve raziskovalki, dva raziskovalca), kar je tudi ena od ocenjevalnih postavk pri M-ERA in podobnih EU raziskovalnih platformah (H2020). Člani konzorcija so:</p>
<p>&#8211; Fakulteta za strojništvo, Laboratorij za Hlajenje in daljinsko energetiko, (dr. Urban Tomc)</p>
<p>&#8211; Inštitut Josef Stefan, Odsek za elektronsko keramiko K5, (prof. dr. Hana Uršič Nemevšek)</p>
<p>&#8211; Leibniz Institute for Solid State and Materials Research Dresden, (dr. Maria Krautz)</p>
<p>&#8211; Universitat de Barcelona, Department de Fisica de la Materia Condensada, (prof. dr. Lluis Mañosa)</p>
<p>Cilj projekta Cool BatMan je vzpostaviti fundamentalno razumevanje dinamičnega toplotnega obnašanja dveh fizikalnih pojavov sklopljenih v kompaktni magnetokalorični hladilni napravi. Magnetokalorični material (posledično magnetokalorični efekt) bo združen s pojavom elektroomočenja na dielektriku (t.i. digitalna mikrofluidika), s čimer bodo izdelali unikaten princip magnetokaloričnega hlajenja, ki bi lahko bil v prihodnosti uporaben kot sistem toplotnega upravljanja baterij.</p>
<p>Skupina Laboratorija za hlajenje in daljinsko energetiko bo poleg koordinacije projekta odgovorna za elektrohidrodinamično in termomagnetno numerično modeliranje novega predlaganega principa magnetokaloričnega hlajenja z implementacijo digitalne mikrofluidike. Rezultati modeliranja bodo podali pomembne napotke pri vmesnih korakih izdelave ter za končno izdelavo t.i. &#8221;proof-of-concept&#8221; eksperimentalne hladilne naprave, ki bo tudi končno izdelana in testirana na Fakulteti za strojništvo. </p>
<p>Mreža M-ERA.NET je financirana s strani Evropske komisije in je bila ustanovljena z namenom povezovanja evropskih raziskovalnih programov in njihovega financiranja. Specifično se osredotoča na inovacije s področja funkcionalnih materialov, s čimer podpira smernice Zelenega dogovora.</p>    </div>
</div>
<!-- /module text -->        </div>
                        </div>
        </div>
                        <div  data-lazy="1" class="module_row themify_builder_row tb_25on1 tf_w">
                        <div class="row_inner col_align_top tb_col_count_1 tf_box tf_rel">
                        <div  data-lazy="1" class="module_column tb-column col-full tb_bqx72 first">
                    <!-- module image -->
<div  class="module module-image tb_cq3299 image-top   tf_mw" data-lazy="1">
        <div class="image-wrap tf_rel tf_mw">
            <img loading="lazy" decoding="async" width="841" height="579" src="https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2022/07/Potek_Cool_BatMan.jpg" class="wp-post-image wp-image-6441" title="Potek_Cool_BatMan" alt="" srcset="https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2022/07/Potek_Cool_BatMan.jpg 841w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2022/07/Potek_Cool_BatMan-300x207.jpg 300w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2022/07/Potek_Cool_BatMan-768x529.jpg 768w" sizes="(max-width: 841px) 100vw, 841px" />    
        </div>
    <!-- /image-wrap -->
    
        <div class="image-content">
                        <div class="image-caption tb_text_wrap">
            Potek dela Cool BatMan        </div>
        <!-- /image-caption -->
            </div>
    <!-- /image-content -->
        </div>
<!-- /module image -->        </div>
                        </div>
        </div>
        </div>
<!--/themify_builder_content--><p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/pridobili-projekt-cool-batman-v-sklopu-razpisa-m-era-net/">Pridobili projekt Cool BatMan v sklopu razpisa M-ERA.NET</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
		<item>
		<title>ARRS bo sofinanciral projekt TCCbuilder</title>
		<link>https://lahde.fs.uni-lj.si/arrs-bo-sofinanciral-projekt-tccbuilder/?utm_source=rss&#038;utm_medium=rss&#038;utm_campaign=arrs-bo-sofinanciral-projekt-tccbuilder</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[lahde]]></dc:creator>
		<pubDate>Wed, 13 Oct 2021 18:02:00 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[LAHDE]]></category>
		<category><![CDATA[PROJEKTI]]></category>
		<category><![CDATA[TOPLOTNA STIKALA]]></category>
		<category><![CDATA[TOPLOTNE DIODE]]></category>
		<category><![CDATA[TOPLOTNI KONTROLNI ELEMENTI]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://lahde.fs.uni-lj.si/?p=6283</guid>

					<description><![CDATA[<p>Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) bo financirala bazični projekt z naslovom TCCbuilder: Odprtokodno simulacijsko orodje za toplotne tokokroge. Projekt je bil izbran skupaj s še 12 projekti Fakuletete za strojništvo UL.Projekt se nanaša na razvoj prvega numeričnega orodja za simulacijo novih načinov upravljanja s toploto (po analogiji<a class="moretag" href="https://lahde.fs.uni-lj.si/arrs-bo-sofinanciral-projekt-tccbuilder/"> Preberi več&#8230;</a></p>
<p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/arrs-bo-sofinanciral-projekt-tccbuilder/">ARRS bo sofinanciral projekt TCCbuilder</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<!--themify_builder_content-->
<div id="themify_builder_content-6283" data-postid="6283" class="themify_builder_content themify_builder_content-6283 themify_builder tf_clear">
                    <div  data-lazy="1" class="module_row themify_builder_row tb_hrxo325 tf_w">
                        <div class="row_inner col_align_top tb_col_count_1 tf_box tf_rel">
                        <div  data-lazy="1" class="module_column tb-column col-full tb_q62t326 first">
                    <!-- module text -->
<div  class="module module-text tb_u8mo324   " data-lazy="1">
        <div  class="tb_text_wrap">
        <p></p><p>Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) bo financirala bazični projekt z naslovom TCCbuilder: Odprtokodno simulacijsko orodje za toplotne tokokroge. Projekt je bil izbran skupaj s še 12 projekti Fakuletete za strojništvo UL.</p><p><span>Projekt se nanaša na razvoj prvega numeričnega orodja za simulacijo novih načinov </span><span>upravljanja s toploto (po analogiji z električnimi napravami) na svetu. Novi pristopi k </span><span>upravljanju s toploto so nujno potrebni zaradi naraščajočega povpraševanja po visoki </span><span>energijski učinkovitosti, optimalni zmogljivosti in izjemno visoki gostoti moči mikro- in </span><span>močnostne elektronike ter procesov in naprav v pretvorbi energije. </span><span>Tradicionalni način upravljanja s toploto se nanaša na osnovna načela prenosa toplote, ki </span><span>poteka preko sevanja, prevoda in konvekcije. V sorazmerno velikih sistemih se uporabljajo </span><span>razširjene površine, toplotne cevi, fazno-spremenljive tekočine, ventilatorji in hidravlični </span><span>tokokrogi. Vedno boljše poznavanje nano- do mikro-sistemov pa omogoča bistveno večje </span><span>gostote moči s potencialno prehodnimi, nihajočimi ali gibajočimi visoko- oziroma nizkotemperaturnimi </span><span>točkami, in s tem nove zahteve za upravljanje s toploto. <br /></span></p><p><span>Z napredkom na področju fizike trdne snovi in materialoc so bila v zadnjem času </span><span>vzpostavljena nova temeljna načela na področju toplote, ki lahko vodijo do nastavljivih </span><span>toplotnih lastnosti materialov. Tako trdne snovi kot tekočine je mogoče uporabiti za sestavo </span><span>različnih vrst toplotnih kontrolnih elementov (TCE): toplotni vodniki, toplotni upori, </span><span>toplotna stikala, toplotni regulatorji, toplotne diode in toplotni kondenzatorji. Ti elementi </span><span>lahko upravljajo toploto na analogen način, kot elektronske naprave nadzorujejo elektriko. </span><span>T.j., lahko jo shranijo, blokirajo, usmerjajo in nadzorujejo intenzivnost toplotnega toka ali </span><span>njegovo smer. S kombiniranjem teh elementov v integrirana vezja (toplotne tokokroge, </span><span>TCC) je mogoče doseči nove načine upravljanja s toploto v različnih aplikacijah, od</span><span>naprav za pretvorbo energije v vesolju, senzorjev in sistemov za zaznavanje, naprav, ki se </span><span>ukvarjajo s toplotno občutljivimi biološkimi tkivi, do sistemov za pretvorbo energije in </span><span>shranjevanje toplotne energije, vključno s pogonskimi sklopi. TCE in TCC najbolj neposredno </span><span>predstavljajo pomemben del upravljanja s toploto v (mikro)elektronskih napravah in </span><span>sistemih v prihodnosti. Vendar pa naše razumevanje TCE še ni dovolj dobro, zato TCC še </span><span>niso bili razviti. </span><span>Znanje o potencialno ustreznih materialih, o mehanizmih delovanja in o povezovanju </span><span>TCE med seboj je ključnega pomena za razvoj TCC v smeri dejanske uporabe. Za </span><span>vključitev obstoječega in novega znanja v realistične naprave je nujen razvoj prvega </span><span>odprtokodnega numeričnega orodja na svetu, ki omogoča simulacije in oceno delovanja </span><span>TCE in TCC, pred preizkusom le-teh v realnem okolju.</span></p><p><span>Glavni cilj tega projekta je razviti odprtokodno numerično orodje s stalno posodobljeno </span><span>knjižnico materialov ali kompozitov (njihovih lastnosti) in TCE (njihovih značilnosti), in </span><span>z možnostjo načrtovanja, oblikovanja in ovrednotenja TCC in logičnih TCC. Zaradi širine </span><span>raziskovalnega področja bo prva različica orodja osredotočena na numerično analizo </span><span>hladilnih sistemov, toplotnih črpalk in mehanizmov proizvodnje električne energije na </span><span>mikroskali (in nižje) ter upravljanja s toploto v mikro- in močnostnih elektronskih napravah. </span><span>Orodje bo razvito na način, ki bo omogočal kasnejšo nadgradnjo z drugimi vrstami sistemov, </span><span>kot so (mikro)fluidni sistemi za upravljanje s toploto, sistemi za mikro-hlajenje in toplotne </span><span>črpalke na osnovi plinov ali tekočin. Novejše različice orodja bodo tako nudile veliko večji </span><span>spekter potencialnih aplikacij.</span></p><p><span>Orodje bo predstavljalo osnovo za oceno prehodnih in stacionarnih značilnosti na novo </span><span>izoblikovanih modelov. Služilo bo kot trdna podlaga za raziskovalce, ki se ukvarjajo z </span><span>upravljanjem s toploto, pa tudi kot platforma, ki bo povezovala raziskovalce z različnih </span><span>področij (npr. znanost o materialih, kemija, elektrotehnika, strojništvo, fizika </span><span>kondenzirane snovi). Vsak uporabnik bo lahko v knjižnico dodal značilnosti svojih TCE in </span><span>izmenjal izkušnje ter pridobljeno znanje z drugimi.</span></p><p></p>    </div>
</div>
<!-- /module text -->        </div>
                        </div>
        </div>
        </div>
<!--/themify_builder_content--><p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/arrs-bo-sofinanciral-projekt-tccbuilder/">ARRS bo sofinanciral projekt TCCbuilder</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
		<item>
		<title>ARRS odobril sofinanciranje projekta MagBoost</title>
		<link>https://lahde.fs.uni-lj.si/arrs-odobril-sofinanciranje-projekta-magboost/?utm_source=rss&#038;utm_medium=rss&#038;utm_campaign=arrs-odobril-sofinanciranje-projekta-magboost</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[lahde]]></dc:creator>
		<pubDate>Fri, 16 Oct 2020 07:08:02 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[LAHDE]]></category>
		<category><![CDATA[PROJEKTI]]></category>
		<category><![CDATA[MAGNETNO HLAJENJE]]></category>
		<category><![CDATA[magnetokalorično hlajenje]]></category>
		<category><![CDATA[TOPLOTNE ČRPALKE]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://lahde.fs.uni-lj.si/?p=5764</guid>

					<description><![CDATA[<p>MagBoost: Magnetokalorična podporna mikro-toplotna črpalka za sistem daljinskega ogrevanjaNizkotemperaturni sistemi daljinskega ogrevanja predstavljajo pomemben del prihodnje oskrbe s toploto. Ti sistemi izkoriščajo odpadno toploto različnih sistemov, toploto obnovljivih virov, izkazujejo pa tudi možnost uporabe pri sklopitvi različnih energetskih sektorjev. Zaradi nizkega temperaturnega nivoja omrežja, ki po eni strani vodi do<a class="moretag" href="https://lahde.fs.uni-lj.si/arrs-odobril-sofinanciranje-projekta-magboost/"> Preberi več&#8230;</a></p>
<p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/arrs-odobril-sofinanciranje-projekta-magboost/">ARRS odobril sofinanciranje projekta MagBoost</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<!--themify_builder_content-->
<div id="themify_builder_content-5764" data-postid="5764" class="themify_builder_content themify_builder_content-5764 themify_builder tf_clear">
                    <div  data-lazy="1" class="module_row themify_builder_row tb_w3m9712 tf_w">
                        <div class="row_inner col_align_top tb_col_count_1 tf_box tf_rel">
                        <div  data-lazy="1" class="module_column tb-column col-full tb_30k2712 first">
                    <!-- module text -->
<div  class="module module-text tb_dpbp105   " data-lazy="1">
        <div  class="tb_text_wrap">
        <p><strong>MagBoost: Magnetokalorična podporna mikro-toplotna črpalka za sistem daljinskega ogrevanja</strong></p><p></p><p>Nizkotemperaturni sistemi daljinskega ogrevanja predstavljajo pomemben del prihodnje oskrbe s toploto. Ti sistemi izkoriščajo odpadno toploto različnih sistemov, toploto obnovljivih virov, izkazujejo pa tudi možnost uporabe pri sklopitvi različnih energetskih sektorjev. Zaradi nizkega temperaturnega nivoja omrežja, ki po eni strani vodi do manjših toplotnih izgub, prav tako pa omogoča široko diverzifikacijo toplotnih virov, je potrebno za končno rabo pri uporabniku temperaturni nivo ustrezno zvišati. Zato je pri končnem uporabniku nameščena podporna enota za dogrevanje. Z vidika energetske učinkovitosti je smiselno, da tako podporno enoto predstavlja (t.i. &#8221;booster&#8221;) toplotna črpalka. Večina tovrstnih toplotnih črpalk, ki so prav tako v razvoju ali rabi, temelji na uporabi parno-kompresijskega krožnega procesa oziroma tehnologije. Ta tehnologija ima resne ovire pri prihodnji rabi zaradi nizke energetske učinkovitosti manjših naprav, še pomembnejšo oviro pa predstavlja uporaba okolju neprijaznih hladiv. Trenutno najobetavnejša in najrazvitejša tehnologija, ki bi lahko nadomestila parno-kompresijske naprave v prihodnosti, je magnetokalorična tehnologija.<br />Glavni cilj raziskovalnega projekta MagBoost je razvoj magnetokalorične podporne toplotne črpalke v toplotni podpostaji nizkotemperaturnega sistema daljinskega ogrevanja. Prednost magnetokalorične tehnologije v primerjavi s trenutno uporabljeno tehnologijo parne-kompresije je v potencialno višji energijski učinkovitosti, uporabi okolju prijaznih hladiv ter neslišnem obratovanju brez vibracij.</p>    </div>
</div>
<!-- /module text --><!-- module image -->
<div  class="module module-image tb_fyrt319 image-top   tf_mw" data-lazy="1">
        <div class="image-wrap tf_rel tf_mw">
            <img loading="lazy" decoding="async" width="1287" height="673" src="https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2020/10/arrs.png" class="wp-post-image wp-image-5765" title="arrs" alt="" srcset="https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2020/10/arrs.png 1287w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2020/10/arrs-300x157.png 300w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2020/10/arrs-1024x535.png 1024w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2020/10/arrs-768x402.png 768w" sizes="(max-width: 1287px) 100vw, 1287px" />    
        </div>
    <!-- /image-wrap -->
    
        </div>
<!-- /module image -->        </div>
                        </div>
        </div>
        </div>
<!--/themify_builder_content--><p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/arrs-odobril-sofinanciranje-projekta-magboost/">ARRS odobril sofinanciranje projekta MagBoost</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Kalorično mikrohlajenje</title>
		<link>https://lahde.fs.uni-lj.si/kalolicno-mikrohlajenje/?utm_source=rss&#038;utm_medium=rss&#038;utm_campaign=kalolicno-mikrohlajenje</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[lahde]]></dc:creator>
		<pubDate>Sat, 26 Sep 2020 09:05:31 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[ERC]]></category>
		<category><![CDATA[PROJEKTI]]></category>
		<category><![CDATA[ZNANSTVENE OBJAVE]]></category>
		<category><![CDATA[ELASTOKALORIKA]]></category>
		<category><![CDATA[ELEKTROKALORIKA]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://lahde.fs.uni-lj.si/?p=5754</guid>

					<description><![CDATA[<p>V sklopu ERC projekta SUPERCOOL ter ARRS projekta J2- 1738 so v Laboratoriju za hlajenje in daljinsko energetiko razvili nov, unikaten numerični model, ki služi kot orodje za parametrično analizo in razvoj mikro-hladilnih sistemov za hlajenje elektronskih komponent na osnovi elektrokaloričnih in elastokaloričnih materialov. Članek z naslovom: Caloric micro-cooling: Numerical<a class="moretag" href="https://lahde.fs.uni-lj.si/kalolicno-mikrohlajenje/"> Preberi več&#8230;</a></p>
<p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/kalolicno-mikrohlajenje/">Kalorično mikrohlajenje</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<!--themify_builder_content-->
<div id="themify_builder_content-5754" data-postid="5754" class="themify_builder_content themify_builder_content-5754 themify_builder tf_clear">
                    <div  data-lazy="1" class="module_row themify_builder_row tb_4y7y127 tf_w">
                        <div class="row_inner col_align_top tb_col_count_1 tf_box tf_rel">
                        <div  data-lazy="1" class="module_column tb-column col-full tb_mau4128 first">
                    <!-- module text -->
<div  class="module module-text tb_ubxo449   " data-lazy="1">
        <div  class="tb_text_wrap">
        <p>V sklopu ERC projekta SUPERCOOL ter ARRS projekta J2- 1738 so v Laboratoriju za hlajenje in daljinsko energetiko razvili nov, unikaten numerični model, ki služi kot orodje za parametrično analizo in razvoj mikro-hladilnih sistemov za hlajenje elektronskih komponent na osnovi elektrokaloričnih in elastokaloričnih materialov. Članek z naslovom: Caloric micro-cooling: Numerical modeling and parametric investigation je bil objavljen v reviji Energy Conversion and Management (IF=8,203) in je dostopen na sledeči povezavi: <span><a href="https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0196890420309560">https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0196890420309560</a></span></p><p>Hlajenje elektronskih komponent je eden najbolj kritičnih problemov elektronske industrije. Z večanjem moči in kompaktnosti elektronskih komponent in naprav se količina pri tem generirane toplote izrazito povečuje. Hladilni sistemi, ki temeljijo na kaloričnih učinkih feroičnih materialov, zaradi svoje potencialno visoke učinkovitosti ter okolju prijaznih hladilnih sredstev, kažejo potencial na različnih področjih hlajenja. Ena takšnih aplikacij, ki je v zadnjem času pritegnila pozornost številnih raziskovalcev po svetu, je mikro-hlajenje za namen hlajenja elektronskih komponentah. V tem članku je bila izvedena obsežna numerična analiza kaloričnega mikro-hladilnega sistema z uporabo elastokaloričnih in elektrokaloričnih materialov, s ciljem raziskati omejitve in potencial te tehnologije. Pokazali smo, da je kalorični mikro-hladilni sistem sposoben ohladiti elektronsko komponento pod sobno temperaturo ali jo vsaj stabilizirati pri nižjih temperaturah, kot v primeru uporabe zgolj pasivnega hlajenja. Kalorična mikro-hladilna naprava lahko na učinkovit način ohladi elektronsko komponento pod sobno temperaturo pri gostotah toplotnega toka do 1 W/cm2. Kalorični hladilni sistemi bi zato lahko igrali pomembno vlogo kot učinkovita mikro-hladilna tehnologija, zlasti kadar se zahteva podhlajevanje elektronske komponente pod sobno temperaturo (nizko-temperaturna elektronika).</p>    </div>
</div>
<!-- /module text -->        </div>
                        </div>
        </div>
        </div>
<!--/themify_builder_content--><p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/kalolicno-mikrohlajenje/">Kalorično mikrohlajenje</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Tankostenske tlačno obremenjene Ni-Ti cevke: idealni kandidat za učinkovito in utrujanju odpornoelastokalorično hlajenje</title>
		<link>https://lahde.fs.uni-lj.si/tankostenske-tlacno-obremenjene-ni-ti-cevke-idealni-kandidat-za-ucinkovito-in-utrujanju-odpornoelastokaloricno-hlajenje/?utm_source=rss&#038;utm_medium=rss&#038;utm_campaign=tankostenske-tlacno-obremenjene-ni-ti-cevke-idealni-kandidat-za-ucinkovito-in-utrujanju-odpornoelastokaloricno-hlajenje</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[lahde]]></dc:creator>
		<pubDate>Tue, 09 Jun 2020 07:56:40 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[ERC]]></category>
		<category><![CDATA[LAHDE]]></category>
		<category><![CDATA[PROJEKTI]]></category>
		<category><![CDATA[ZNANSTVENE OBJAVE]]></category>
		<category><![CDATA[ELASTOKALORIKA]]></category>
		<category><![CDATA[SUPERCOOL]]></category>
		<category><![CDATA[SUPERCOOLs]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://lahde.fs.uni-lj.si/?p=5655</guid>

					<description><![CDATA[<p>V prestižni reviji s podorčja materialov (Applied Materials Today) z IF 8.013 smo objavili članek z naslovom Tankostenske tlačno obremenjene Ni-Ti cevke: idealni kandidat za učinkovito in utrujanju odporno elastokalorično hlajenje. Elastokalorično hlajenje se kaže kot ena najbolj obetavnih alternativ parno-kompresijske tehnologije hlajenja. Temelji na elastokaloričnem učinku zlitin z oblikovnim<a class="moretag" href="https://lahde.fs.uni-lj.si/tankostenske-tlacno-obremenjene-ni-ti-cevke-idealni-kandidat-za-ucinkovito-in-utrujanju-odpornoelastokaloricno-hlajenje/"> Preberi več&#8230;</a></p>
<p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/tankostenske-tlacno-obremenjene-ni-ti-cevke-idealni-kandidat-za-ucinkovito-in-utrujanju-odpornoelastokaloricno-hlajenje/">Tankostenske tlačno obremenjene Ni-Ti cevke: idealni kandidat za učinkovito in utrujanju odpornoelastokalorično hlajenje</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<!--themify_builder_content-->
<div id="themify_builder_content-5655" data-postid="5655" class="themify_builder_content themify_builder_content-5655 themify_builder tf_clear tb_generate_css" style="visibility:hidden;opacity:0;">
                    <div  data-lazy="1" class="module_row themify_builder_row tb_2irz155 tf_w">
                        <div class="row_inner col_align_top tb_col_count_1 tf_box tf_rel">
                        <div  data-lazy="1" class="module_column tb-column col-full tb_20yh157 first">
                    <!-- module text -->
<div  class="module module-text tb_yt5035   " data-lazy="1">
        <div  class="tb_text_wrap">
        <p></p>
<p>V prestižni reviji s podorčja materialov (Applied Materials Today) z IF 8.013 smo objavili članek z naslovom <em><strong>Tankostenske tlačno obremenjene Ni-Ti cevke: idealni kandidat za učinkovito in utrujanju odporno elastokalorično hlajenje</strong></em>.</p>
<p>Elastokalorično hlajenje se kaže kot ena najbolj obetavnih alternativ parno-kompresijske tehnologije hlajenja. Temelji na elastokaloričnem učinku zlitin z oblikovnim spominom, ki je posledica napetostno povzročene martenzitne transformacije. V zadnjih letih so bile razvite številne konceptualne naprave  in najboljše med njimi že dosegajo komercialno zanimive hladilne karakteristike.  Kljub temu, trenutne naprave še niso primerne za komercialno uporabo, predvsem zaradi kratke življenjske dobe, ki je posledica utrujanja materiala zaradi nateznega obremenjevanja. Življenjska doba je lahko znatno izboljšana v primeru, ko je elastokaloričen material izpostavljen tlačni obremenitvi, vendar se v tem primeru lahko pojavijo strukturne nestabilnosti. S tega vidika so potrebne bolj masivne geometrije, ki imajo slabše lastnosti za prenos toplote. Kompromis med stabilno geometrijo in dobrimi lastnostmi za prenos toplote predstavlja glavni izziv pri načrtovanju tlačno obremenjenih elastokaloričnih elementov. V našem članku smo kot prvi pokazali da tankostenske Ni-Ti cevi, ki imajo ugodne lastnosti za prenos toplote, lahko zdržijo preko 10<sup>6</sup> tlačnih dinamičnih obremenitev brez degradacije elastokaloričnega učinka in pri tem ohranjajo visoko vrednost hladilnega števila ter adiabatne spremembe temperature do 27 K. To je do danes najvišja direktno izmerjena temperaturna sprememba kot posledica elastokaloričnega učinka za katerikoli elastokaloričen material med trajno-dinamičnim delovanjem. S tem odpiramo nove možnosti razvoja obstojnih in učinkovitih elastokaloričnih naprav.</p>
<p></p>    </div>
</div>
<!-- /module text --><!-- module buttons -->
<div  class="module module-buttons tb_7ko9708 buttons-horizontal solid  large circle" data-lazy="1">
        <div class="module-buttons-item tf_in_flx">
                        <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2020/06/1-s2.0-S235294072030158X-main.pdf" class="ui builder_button tf_in_flx tb_default_color" download>
                                    <em><svg  class="tf_fa tf-ti-download" xmlns:xlink="http://www.w3.org/1999/xlink" aria-hidden="true"><use href="#tf-ti-download" xlink:href="#tf-ti-download"></use></svg></em>                                        Prenesi članek                                        </a>
                </div>
                    <div class="module-buttons-item tf_in_flx">
                                                                                        </div>
            </div>
<!-- /module buttons -->
        </div>
                        </div>
        </div>
        </div>
<!--/themify_builder_content--><p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/tankostenske-tlacno-obremenjene-ni-ti-cevke-idealni-kandidat-za-ucinkovito-in-utrujanju-odpornoelastokaloricno-hlajenje/">Tankostenske tlačno obremenjene Ni-Ti cevke: idealni kandidat za učinkovito in utrujanju odpornoelastokalorično hlajenje</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Numerična in eksperimentalna analiza roll-bond prenosnikov toplote v ST, PV in PV/T kolektorjih (Energy Conversion and Management, IF 7.181)</title>
		<link>https://lahde.fs.uni-lj.si/numericna-in-eksperimentalna-analiza-roll-bond-prenosnikov-toplote-v-pv-t-kolektorjih/?utm_source=rss&#038;utm_medium=rss&#038;utm_campaign=numericna-in-eksperimentalna-analiza-roll-bond-prenosnikov-toplote-v-pv-t-kolektorjih</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[lahde]]></dc:creator>
		<pubDate>Mon, 16 Mar 2020 11:40:44 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[LAHDE]]></category>
		<category><![CDATA[PROJEKTI]]></category>
		<category><![CDATA[ZNANSTVENE OBJAVE]]></category>
		<category><![CDATA[PRENOS TOPLOTE]]></category>
		<category><![CDATA[PRENOSNIKI TOPLOTE]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://lahde.fs.uni-lj.si/?p=5241</guid>

					<description><![CDATA[<p>  V reviji Energy Conversion and Management (revija ima IF  7.181,  in spada med zgornjih 5% na področju) smo objavili članek z naslovom: Numerical and experimental investigation of the energy and exergy performance of solar thermal, photovoltaic and photovoltaic-thermal modules based on roll-bond heat exchangers Članek ne na voljo na<a class="moretag" href="https://lahde.fs.uni-lj.si/numericna-in-eksperimentalna-analiza-roll-bond-prenosnikov-toplote-v-pv-t-kolektorjih/"> Preberi več&#8230;</a></p>
<p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/numericna-in-eksperimentalna-analiza-roll-bond-prenosnikov-toplote-v-pv-t-kolektorjih/">Numerična in eksperimentalna analiza roll-bond prenosnikov toplote v ST, PV in PV/T kolektorjih (Energy Conversion and Management, IF 7.181)</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<!--themify_builder_content-->
<div id="themify_builder_content-5241" data-postid="5241" class="themify_builder_content themify_builder_content-5241 themify_builder tf_clear tb_generate_css" style="visibility:hidden;opacity:0;">
                    <div  data-lazy="1" class="module_row themify_builder_row tb_8n2s122 tf_w">
                        <div class="row_inner col_align_top tb_col_count_1 tf_box tf_rel">
                        <div  data-lazy="1" class="module_column tb-column col-full tb_69z8125 first">
                    <!-- module text -->
<div  class="module module-text tb_dkl0898   " data-lazy="1">
        <div  class="tb_text_wrap">
        <p></p>
<p> </p>
<p>V reviji <em><strong>Energy Conversion and Management</strong></em> (revija ima IF  7.181,  in spada med zgornjih 5% na področju) smo objavili članek z naslovom:</p>
<p><strong><em>Numerical and experimental investigation of the energy and exergy performance of solar thermal, photovoltaic and photovoltaic-thermal modules based on roll-bond heat exchangers</em></strong></p>
<p>Članek ne na voljo na spletni povezavi*: <span><a href="https://authors.elsevier.com/c/1akEjin8VZz4e">https://authors.elsevier.com/c/1akEjin8VZz4e</a></span>.</p>
<p></p>
<p><span> </span></p>
<p><span>Povzetek v angleščini<br /></span></p>
<p><span>This paper presents numerical and experimental energy and exergy performance assessments of solar thermal (ST), photovoltaic (PV) and photovoltaic/thermal (PV/T) modules based on roll-bond heat exchangers having three different channel geometries: serial, parallel and bionic. The validation of a coupled numerical simulation encompassing the thermo-hydraulic and electrical properties shows that 78% of all the data lies within a ± 10% uncertainty. The thermo-hydraulic simulation shows that the lowest outlet-water temperature inside the absorber is for the case of the bionic absorber (average 44.1 °C vs. 46.5 °C for the serial). This geometry is also beneficial when considering pressure losses, since compared to the parallel configuration (average 778 Pa) the bionic has significantly lower pressure losses (average 385 Pa). The simulation of the electrical properties of PV/T with all three absorber types showed the highest average solar-to-electrical efficiency (14.5%) in the case of the bionic absorber compared to the PV/T with parallel and serial absorbers (14.4% and 14.3%, respectively). Finally, a set of experiments using the ST, PV and PV/T2 (the index 2 denotes a PV/T collector variant with a foil thickness of 0.3 mm, compared to the thickness of 0.4mm for PV/T1, positioned between the absorber and the PV cells) modules showed that the PV module, coupled with a bionic absorber plate, achieves the highest average electrical (PV – 8.5% vs. PV/T2 – 9.9%) and exergy (ST – 4.4% vs. PV – 9.2% vs. PV/T2 – 12.7%) efficiencies. Only in terms of the thermal efficiency, the PV/T is at a disadvantage to the ST (PV/T2 – 33.5% vs. ST – 61.4%) due to the air gap between the front glass and the absorber of the latter module.</span></p>
<p><span> </span></p>
<p>*Polni članek je na voljo do 5.3.2020. Do tega datuma ni potrebno nobeno plačilo, registracija ali vpis v založniski sistem.</p>
<p></p>    </div>
</div>
<!-- /module text -->        </div>
                        </div>
        </div>
        </div>
<!--/themify_builder_content--><p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/numericna-in-eksperimentalna-analiza-roll-bond-prenosnikov-toplote-v-pv-t-kolektorjih/">Numerična in eksperimentalna analiza roll-bond prenosnikov toplote v ST, PV in PV/T kolektorjih (Energy Conversion and Management, IF 7.181)</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
	</channel>
</rss>
