<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><rss version="2.0"
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/"
	xmlns:wfw="http://wellformedweb.org/CommentAPI/"
	xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"
	xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom"
	xmlns:sy="http://purl.org/rss/1.0/modules/syndication/"
	xmlns:slash="http://purl.org/rss/1.0/modules/slash/"
	>

<channel>
	<title>magnetokalorično hlajenje - Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</title>
	<atom:link href="https://lahde.fs.uni-lj.si/tag/magnetokaloricno-hlajenje-sl/feed/" rel="self" type="application/rss+xml" />
	<link>https://lahde.fs.uni-lj.si</link>
	<description>Laboratorij poln svežih idej</description>
	<lastBuildDate>Mon, 31 Aug 2026 08:44:20 +0000</lastBuildDate>
	<language>sl-SI</language>
	<sy:updatePeriod>
	hourly	</sy:updatePeriod>
	<sy:updateFrequency>
	1	</sy:updateFrequency>
	<generator>https://wordpress.org/?v=7.1.1</generator>

<image>
	<url>https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2019/10/cropped-cropped-cropped-lahde-ang-logo-32x32.png</url>
	<title>magnetokalorično hlajenje - Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</title>
	<link>https://lahde.fs.uni-lj.si</link>
	<width>32</width>
	<height>32</height>
</image> 
	<item>
		<title>Termomagnetna pretvorba nizkotemperaturne odpadne toplote: pomen izbire permanentnih magnetov</title>
		<link>https://lahde.fs.uni-lj.si/termomagnetna-pretvorba-nizkotemperaturne-odpadne-toplote-pomen-izbire-permanentnih-magnetov/?utm_source=rss&#038;utm_medium=rss&#038;utm_campaign=termomagnetna-pretvorba-nizkotemperaturne-odpadne-toplote-pomen-izbire-permanentnih-magnetov</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[admin]]></dc:creator>
		<pubDate>Mon, 31 Aug 2026 08:36:52 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[LAHDE]]></category>
		<category><![CDATA[ZNANSTVENE OBJAVE]]></category>
		<category><![CDATA[magnetokalorično hlajenje]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://lahde.fs.uni-lj.si/?p=12308</guid>

					<description><![CDATA[<p>Raziskava proučuje, kako izbira permanentnih magnetov vpliva na pretvorbo nizkotemperaturne toplote</p>
<p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/termomagnetna-pretvorba-nizkotemperaturne-odpadne-toplote-pomen-izbire-permanentnih-magnetov/">Termomagnetna pretvorba nizkotemperaturne odpadne toplote: pomen izbire permanentnih magnetov</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<!--themify_builder_content-->
<div id="themify_builder_content-12308" data-postid="12308" class="themify_builder_content themify_builder_content-12308 themify_builder tf_clear">
                    <div  data-lazy="1" class="module_row themify_builder_row tb_aywr349 tb_first tf_w">
                        <div class="row_inner col_align_top tb_col_count_1 tf_box tf_rel">
                        <div  data-lazy="1" class="module_column tb-column col-full tb_8r4q349 first">
                    <!-- module text -->
<div  class="module module-text tb_zcba231   " data-lazy="1">
        <div  class="tb_text_wrap">
        <p>Velik delež energije, uporabljene v industrijskih in drugih toplotnih procesih, se na koncu sprosti v okolico v obliki nizkotemperaturne odpadne toplote. Pretvorba vsaj dela te energije v uporabno električno energijo bi lahko prispevala k večji skupni energijski učinkovitosti in trajnostnejši rabi energetskih virov. Učinkovita pretvorba toplote, ki je na voljo pri razmeroma nizkih temperaturah, pa še vedno predstavlja pomemben tehnološki izziv.</p>
<p>Termomagnetna pretvorba energije predstavlja eno izmed alternativnih možnosti za izkoriščanje nizkotemperaturne odpadne toplote. Temelji na izraziti temperaturni odvisnosti magnetnih lastnosti termomagnetnih materialov. S cikličnim segrevanjem in ohlajanjem materiala v območju njegovega magnetnega faznega prehoda se spreminja njegova magnetizacija, kar omogoča spreminjanje magnetnega pretoka in posledično proizvodnjo električne energije.</p>
<p>V novi raziskavi, objavljeni v znanstveni reviji iScience (Cell Press), smo se osredotočili na pomemben sestavni del termomagnetnega generatorja (TMG), ki je bil doslej deležen razmeroma malo pozornosti – na permanentne magnete, ki predstavljajo vir magnetnega polja. Njihove lastnosti neposredno vplivajo na magnetno polje, ki mu je izpostavljen termomagnetni material, in s tem na delovanje celotnega sistema. Hkrati je pri izbiri permanentnih magnetov treba upoštevati tudi njihovo ceno, temperaturno stabilnost, dostopnost materialov ter uporabo kritičnih surovin.</p>
<p>Z numeričnim modelom termomagnetnega generatorja smo sistematično primerjali konfiguracije s tremi tehnološko pomembnimi vrstami permanentnih magnetov: neodim-železo-borovimi (NdFeB), Alnico in feritnimi magneti. Analiza zajema interakcijo med virom magnetnega polja in termomagnetnim materialom ter ovrednoti električni odziv generatorja, vključno z izhodno močjo, napetostjo in tokom med cikličnim delovanjem.</p>
<p>Rezultati pokažejo, da ima izbira permanentnega magneta pomemben vpliv na delovanje termomagnetnega generatorja. Visokozmogljivi permanentni magneti omogočajo doseganje močnejših magnetnih polj in s tem višjega električnega izhoda, medtem ko alternative brez redkih zemelj, kot sta Alnico in ferit, ponujajo drugačno kombinacijo magnetnih lastnosti, temperaturne stabilnosti, dostopnosti in cene. Izbire optimalnega vira magnetnega polja zato ni smiselno obravnavati zgolj z vidika največje magnetne jakosti, temveč kot del celovite zasnove termomagnetnega generatorja.</p>
<p>Raziskava prispeva k razvoju učinkovitejših in praktično izvedljivih sistemov za termomagnetno pridobivanje energije ter podaja smernice za izbiro permanentnih magnetov glede na zahteve posamezne aplikacije. Dolgoročno bi lahko tovrstni sistemi predstavljali dodatno možnost za pretvorbo danes večinoma neizkoriščene nizkotemperaturne odpadne toplote v električno energijo, zlasti tam, kjer je uporaba konvencionalnih tehnologij za pretvorbo toplote v elektriko otežena.</p>
<p>Članek je dostopen v reviji iScience: <span><a href="https://www.cell.com/iscience/fulltext/S2589-0042(26)02745-8" target="_blank" title="Povezava." rel="noopener"><strong>povezava.</strong></a></span></p>
<p><img data-tf-not-load="1" fetchpriority="high" loading="auto" decoding="auto" fetchpriority="high" decoding="async" src="https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/08/8e5d9bda-61f9-433b-9bca-25e8e7fb08bc-1024x683.png" alt="" width="750" height="500" class="aligncenter wp-image-12310 size-large" srcset="https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/08/8e5d9bda-61f9-433b-9bca-25e8e7fb08bc-1024x683.png 1024w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/08/8e5d9bda-61f9-433b-9bca-25e8e7fb08bc-300x200.png 300w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/08/8e5d9bda-61f9-433b-9bca-25e8e7fb08bc-768x512.png 768w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/08/8e5d9bda-61f9-433b-9bca-25e8e7fb08bc-360x240.png 360w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/08/8e5d9bda-61f9-433b-9bca-25e8e7fb08bc.png 1535w" sizes="(max-width: 750px) 100vw, 750px" /></p>    </div>
</div>
<!-- /module text -->        </div>
                        </div>
        </div>
        </div>
<!--/themify_builder_content-->


<p class="wp-block-paragraph"></p><p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/termomagnetna-pretvorba-nizkotemperaturne-odpadne-toplote-pomen-izbire-permanentnih-magnetov/">Termomagnetna pretvorba nizkotemperaturne odpadne toplote: pomen izbire permanentnih magnetov</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Neposredna karakterizacija elektro- in magnetokaloričnega odziva v večkaloričnih kompozitnih filmih</title>
		<link>https://lahde.fs.uni-lj.si/neposredna-karakterizacija-elektro-in-magnetokaloricnega-odziva-v-veckaloricnih-kompozitnih-filmih/?utm_source=rss&#038;utm_medium=rss&#038;utm_campaign=neposredna-karakterizacija-elektro-in-magnetokaloricnega-odziva-v-veckaloricnih-kompozitnih-filmih</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[admin]]></dc:creator>
		<pubDate>Wed, 01 Jul 2026 05:52:36 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[LAHDE]]></category>
		<category><![CDATA[ZNANSTVENE OBJAVE]]></category>
		<category><![CDATA[ELEKTROKALORIKA]]></category>
		<category><![CDATA[magnetokalorično hlajenje]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://lahde.fs.uni-lj.si/?p=12175</guid>

					<description><![CDATA[<p>Raziskovalci Instituta »Jožef Stefan«, Univerze v Ljubljani, Univerze v Barceloni, IFW-Dresden ter partnerskih institucij smo v reviji Journal of the European Ceramic Society objavili članek z naslovom Direct observation of room-temperature electrocaloric and magnetocaloric responses in multicaloric composite films.</p>
<p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/neposredna-karakterizacija-elektro-in-magnetokaloricnega-odziva-v-veckaloricnih-kompozitnih-filmih/">Neposredna karakterizacija elektro- in magnetokaloričnega odziva v večkaloričnih kompozitnih filmih</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<!--themify_builder_content-->
<div id="themify_builder_content-12175" data-postid="12175" class="themify_builder_content themify_builder_content-12175 themify_builder tf_clear">
                    <div  data-lazy="1" class="module_row themify_builder_row tb_3ibc905 tf_w">
                        <div class="row_inner col_align_top tb_col_count_1 tf_box tf_rel">
                        <div  data-lazy="1" class="module_column tb-column col-full tb_qmra906 first">
                    <!-- module text -->
<div  class="module module-text tb_rbyr9   " data-lazy="1">
        <div  class="tb_text_wrap">
        <p>Raziskovalci Instituta »Jožef Stefan«, Univerze v Ljubljani, Univerze v Barceloni, IFW-Dresden ter partnerskih institucij smo v reviji <em>Journal of the European Ceramic Society</em> objavili članek z naslovom <a href="https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0955221926004607" target="_blank" rel="noopener"><em>Direct observation of room-temperature electrocaloric and magnetocaloric responses in multicaloric composite films</em></a>.</p><p>V raziskavi smo združili elektrokalorično keramiko PMN-10PT in magnetokalorično zlitino La-Fe-Si-Co (LFSC) ter z uporabo tehnologije aerosolnega nanašanja prahu (Powder Aerosol Deposition – PAD) izdelali približno 5 μm debele večkalorične kompozitne filme. Tehnologija PAD omogoča izdelavo gostih funkcionalnih plasti pri sobni temperaturi in predstavlja zanimiv pristop za integracijo naprednih funkcionalnih materialov v prihodnje hladilne naprave.</p><p>Pomemben dosežek raziskave je neposredna karakterizacija elektrokaloričnega in magnetokaloričnega efekta v istem večkaloričnem kompozitnem filmu pri sobni temperaturi. Kompozitni filmi so pokazali približno 32 % večji elektrokalorični temperaturni odziv v primerjavi s čistimi PMN-10PT filmi. Izboljšanje je povezano z Maxwell–Wagnerjevo polarizacijo, ki jo povzročijo vključeni  magnetokalorični delci.</p><p>Poleg izboljšanega elektrokaloričnega efekta smo v istem filmu neposredno izmerili tudi magnetokalorični efekt, s čimer smo eksperimentalno potrdili večkalorično delovanje kompozita ter pokazali možnost združevanja elektrokaloričnega in magnetokaloričnega pojava v eni sami aerosolno naneseni strukturi.</p><p>Rezultati predstavljajo pomemben korak k razvoju večfunkcionalnih materialov za prihodnje trdninsko hlajenje ter mikrohladilne sisteme za elektroniko, zaznavala in druge miniaturizirane aplikacije, kjer postaja učinkovito upravljanje toplote vse pomembnejše.</p><p>Link: https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0955221926004607</p><p></p><p><img data-tf-not-load="1" decoding="async" src="https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/07/Ceramic_Society_featured-1024x640.jpg" alt="" width="750" height="469" class="aligncenter wp-image-12176 size-large" srcset="https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/07/Ceramic_Society_featured-1024x640.jpg 1024w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/07/Ceramic_Society_featured-300x187.jpg 300w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/07/Ceramic_Society_featured-768x480.jpg 768w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/07/Ceramic_Society_featured-1536x960.jpg 1536w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/07/Ceramic_Society_featured-2048x1280.jpg 2048w" sizes="(max-width: 750px) 100vw, 750px" /></p>    </div>
</div>
<!-- /module text -->        </div>
                        </div>
        </div>
        </div>
<!--/themify_builder_content--><p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/neposredna-karakterizacija-elektro-in-magnetokaloricnega-odziva-v-veckaloricnih-kompozitnih-filmih/">Neposredna karakterizacija elektro- in magnetokaloričnega odziva v večkaloričnih kompozitnih filmih</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Uspešno zaključen Thermag XI v Ljubljani</title>
		<link>https://lahde.fs.uni-lj.si/uspesno-zakljucen-thermag-xi-v-ljubljani/?utm_source=rss&#038;utm_medium=rss&#038;utm_campaign=uspesno-zakljucen-thermag-xi-v-ljubljani</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[admin]]></dc:creator>
		<pubDate>Tue, 16 Jun 2026 05:57:36 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[KONFERENCE]]></category>
		<category><![CDATA[LAHDE]]></category>
		<category><![CDATA[ALTERNATIVNE OBLIKE HLAJENJA]]></category>
		<category><![CDATA[ELEKTROKALORIKA]]></category>
		<category><![CDATA[MAGNETNO HLAJENJE]]></category>
		<category><![CDATA[magnetokalorično hlajenje]]></category>
		<category><![CDATA[MIKROFLUIDIKA]]></category>
		<category><![CDATA[TERMOELEKTRIKA]]></category>
		<category><![CDATA[TOPLOTNI KONTROLNI ELEMENTI]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://lahde.fs.uni-lj.si/?p=12098</guid>

					<description><![CDATA[<p>11. konferenca združenja IIR – Thermag XI, ki je potekala med 7. in 11. junijem v Ljubljani, se je uspešno zaključila.</p>
<p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/uspesno-zakljucen-thermag-xi-v-ljubljani/">Uspešno zaključen Thermag XI v Ljubljani</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<!--themify_builder_content-->
<div id="themify_builder_content-12098" data-postid="12098" class="themify_builder_content themify_builder_content-12098 themify_builder tf_clear">
                    <div  data-lazy="1" class="module_row themify_builder_row tb_vri9286 tf_w">
                        <div class="row_inner col_align_top tb_col_count_1 tf_box tf_rel">
                        <div  data-lazy="1" class="module_column tb-column col-full tb_8kak286 first">
                    <!-- module text -->
<div  class="module module-text tb_j5mk707   " data-lazy="1">
        <div  class="tb_text_wrap">
        <p>11. konferenca združenja IIR – <a href="https://thermagxi2026.si/" target="_blank" rel="noopener">Thermag XI</a>, na temo trdninskega hlajenja, ogrevanja, in pridobivanja energije (11th IIR Conference on Solid-State Cooling, Heating and Energy Harvesting), ki je potekala med 7. in 11. junijem v Ljubljani, se je uspešno zaključila.</p><p>Ta pomemben dogodek je združil raziskovalce, inženirje in strokovnjake iz industrije z vsega sveta, ki so predstavili najnovejše dosežke na omenjenih področjih. Thermag XI je bil priložnost za izmenjavo najsodobnejših dognanj s področja funkcionalnih materialov, novih konceptov ter njihove integracije v energetske sisteme prihodnosti.</p><p>Predstavljena dela so zajemala širok spekter raziskovalnih dejavnosti – od temeljnih raziskav in razvoja materialov do prototipiranja naprav, modeliranja in praktičnih aplikacij, ki prispevajo k razvoju bolj trajnostnih energetskih tehnologij. Zbornik prispevkov bo kmalu objavljen na spletni strani IIR: <a href="https://iifiir.org/en/conference-proceedings" target="_blank" rel="noopener">https://iifiir.org/en/conference-proceedings</a>.</p><p>Iskreno se zahvaljujemo vsem avtorjem za oddane prispevke in recenzentom za njihov trud. Posebna zahvala gre vabljenim predavateljem, vodjem sekcij, članom znanstvenega odbora in organizacijski ekipi, katerih prizadevanja so omogočila izvedbo tega dogodka. Hvaležni smo tudi za podporo Mednarodnega inštituta za hlajenje (International Institute of Refrigeration, IIR), Slovenskega združenja za energetiko (SZE), Kitajskega združenja za hlajenje (Chinese Association of Refrigeration &#8211; CAR), Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani ter vsem sponzorjem in partnerjem.</p><p></p><p>Predstavili smo naslednje prispevke:</p><p><strong>THE CONVENTIONAL AND ROTATING MAGNETOCALORIC EFFECT OF A GADOLINIUM PARALLEL PLATE MAGNETIC REGENERATOR &#8211; INFLUENCE OF GEOMETRY</strong> (Rafael Almeida, Rodrigo Kiefe, Darja Gačnik, Ricardo M. C. Pinto, João O. Silva, Katja Klinar, Henrique Souza, Gonçalo Oliveira, João S. Amaral, Andrej Kitanovski, João H. Belo)</p><p><strong>IMPLEMENTATION AND VALIDATION OF AN ACTIVE ELECTROCALORIC REGENERATOR COMPONENT IN TCC BUILDER</strong> (Grega Belšak, Izak Oberčkal Pluško, Katja Vozel, Andrej Kitanovski, Markys Cain, Katja Klinar)</p><p><strong>NUMERICAL STUDY ON THE FREQUENCY DEPENDENCE OF THE DIRECT MAGNETOCALORIC EFFECT OF GADOLINIUM FILM</strong> (Zhonghao Chang, Jorge Revuelta-Losada, Erika Fontana, Nora Dempsey, Katja Klinar, Andrej Kitanovski, Jia Yan Law, Victorino Franco)</p><p><strong>VALIDATION OF THE NUMERICAL SIMULATION OF A HIGH-FREQUENCY REGENERATIVE THERMOMAGNETIC GENERATOR HYPEREG</strong> (Kamyar Dobakhti, Katja Klinar, Urban Tomc, Jure Javornik, Andrej Kitanovski)</p><p><strong>FINITE ELEMENT MODELING AND OPTIMIZATION OF A MAGNETIC FIELD SOURCE FOR THERMOMAGNETIC GENERATION</strong> (Radel Gimaev, Katja Klinar, Andrej Kitanovski)</p><p><strong>NUMERICAL MODELING OF AN ACTIVE MAGNETIC REGENERATOR BASED ON THE ROTATIONAL MAGNETOCALORIC EFFECT</strong> (Radel Gimaev, Darja Gačnika, Urban Tomc, Rafael Almeida, Rodrigo Kiefe, João H. Belo, João S. Amaral, Katja Klinar, Andrej Kitanovski)</p><p><strong>PHASE-CHANGE MATERIAL THERMAL DIODES FOR CALORIC</strong> <strong>REFRIGERATOR</strong> (Karl Joulain, Katja Klinar, Katja Vozel, Andrej Kitanovski, Younès Ezzahri)</p><p><strong>A GENERALIZED MODELLING APPROACH FOR ACTIVE ELECTROCALORIC REGENERATORS</strong> (Matija Kalin, Darja Gačnik, Katja Klinar, Andrej Kitanovski)</p><p><strong>HYPEREG: HIGH-FREQUENCY MAGNETOCALORIC REGENERATOR </strong>(Andrej Kitanovski, Katja Klinar, Jure Javornik, Simon Nosan, Jakob Perne, Simon Bogić, Blaž Jagodic, Urban Tomc)</p><p><strong>THE PERSPECTIVES OF ULTRA-HIGH-TEMPERATURE SOLID-STATE HEAT PUMPS</strong> (Katja Klinar, Darja Gačnik, Radel Gimaev, Andrej Kitanovski)</p><p><strong>BRIDGING THE THERMAL GAP: THE ROLE OF FLUIDIC AND MECHANICAL THERMAL CONTROL DEVICES IN ADVANCING CALORIC TECHNOLOGIES</strong> (Katja Klinar, Urban Tomc, Katja Vozel, Andrej Kitanovski)</p><p><strong>THERMAL CONDUCTIVITY OF CELLULOSE-BASED COMPOSITE FILMS</strong> (Vanja Kokol, Vera Vivod, Katja Klinar)</p><p><strong>MODELING OF THERMOACOUSTIC GENERATOR IN TCCBUILDER</strong> (Izak Oberčkal Pluško, Harini Nivetha Raja, Grega Belšak, Jingyuan Xu, Katja Vozel, Andrej Kitanovski, Katja Klinar)</p><p><strong>EVALUATION OF CURIE TEMPERATURE EFFECTS IN THE PERFORMANCE OF ACTIVE MAGNETIC REGENERATORS &#8211; PART I: SECOND ORDER PHASE TRANSITION</strong> (Urban Tomc, Guilherme F. Peixer, Chistian R. H. Bahl, Kaspar K. Nielsen, Jaime A. Lozano, Jader R. Barbosa Jr., Andrej Kitanovski)</p><p><strong>DIGITAL MICROFLUIDIC THERMAL SWITCH CAPACITORS FOR MAGNETOCALORIC COOLING</strong> (Blaž Velkavrh, Hana Uršič, Urška Erjavec Nagode, Andrej Kitanovski, Lukas Beyer, Jens Freudenberger, Klara Lünser, Enric Stern-Taulats, Lluis Mañosa, Urban Tomc)</p><p><strong>ENHANCING SOLID-STATE THERMAL RECTIFICATION VIA TEMPERATURE-DEPENDENT THERMAL CONTACT RESISTANCE</strong> (Katja Vozel, Andrej Kitanovski)</p><p><img loading="lazy" decoding="async" src="https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/06/IMG_0021-1024x682.jpg" alt="" width="750" height="500" class="aligncenter wp-image-12101 size-large" srcset="https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/06/IMG_0021-1024x682.jpg 1024w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/06/IMG_0021-300x200.jpg 300w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/06/IMG_0021-768x512.jpg 768w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/06/IMG_0021-1536x1024.jpg 1536w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/06/IMG_0021-360x240.jpg 360w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/06/IMG_0021.jpg 1550w" sizes="(max-width: 750px) 100vw, 750px" /></p>    </div>
</div>
<!-- /module text -->        </div>
                        </div>
        </div>
        </div>
<!--/themify_builder_content--><p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/uspesno-zakljucen-thermag-xi-v-ljubljani/">Uspešno zaključen Thermag XI v Ljubljani</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Cool BatMan prepoznan kot uspešen projekt programa M-ERA.NET</title>
		<link>https://lahde.fs.uni-lj.si/cool-batman-prepoznan-kot-uspesen-projekt-programa-m-era-net/?utm_source=rss&#038;utm_medium=rss&#038;utm_campaign=cool-batman-prepoznan-kot-uspesen-projekt-programa-m-era-net</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[admin]]></dc:creator>
		<pubDate>Tue, 10 Feb 2026 13:37:36 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[LAHDE]]></category>
		<category><![CDATA[ALTERNATIVNE OBLIKE HLAJENJA]]></category>
		<category><![CDATA[MAGNETNO HLAJENJE]]></category>
		<category><![CDATA[magnetokalorično hlajenje]]></category>
		<category><![CDATA[MIKROFLUIDIKA]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://lahde.fs.uni-lj.si/?p=11906</guid>

					<description><![CDATA[<p>Cilj projekta je bil vzpostaviti temeljno razumevanje dinamičnega procesa kompaktnega hladilnega koncepta.</p>
<p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/cool-batman-prepoznan-kot-uspesen-projekt-programa-m-era-net/">Cool BatMan prepoznan kot uspešen projekt programa M-ERA.NET</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<!--themify_builder_content-->
<div id="themify_builder_content-11906" data-postid="11906" class="themify_builder_content themify_builder_content-11906 themify_builder tf_clear">
                    <div  data-lazy="1" class="module_row themify_builder_row tb_4kzf368 tf_w">
                        <div class="row_inner col_align_top tb_col_count_1 tf_box tf_rel">
                        <div  data-lazy="1" class="module_column tb-column col-full tb_w8qu368 first">
                    <!-- module text -->
<div  class="module module-text tb_1696571   " data-lazy="1">
        <div  class="tb_text_wrap">
        <p>Projekt <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/batman-3/" target="_blank" rel="noopener">Cool BatMan</a> je bil prepoznan kot uspešna zgodba programa <a href="https://www.m-era.net/" target="_blank" rel="noopener">M-ERA.NET</a>.</p><p>Cilj projekta je bil vzpostaviti temeljno razumevanje dinamičnega procesa kompaktnega hladilnega koncepta. Združuje izkoriščanje magnetokaloričnega učinka ter digitalno mikrofluidiko na osnovi elektroomočenja na dielektriku (EWOD). Delo je vključevalo napredne postopke izdelave na mikroskopski skali in nove pristope karakterizacije.</p><p>Ključni rezultat projekta je bil pokazati, da ima digitalna mikrofluidika, ki je široko uveljavljena v bioanalitskih sistemih “lab-on-a-chip”, velik potencial tudi za upravljanje s toploto na mini- in mikrometrski skali.</p><p>Zahvaljujemo se partnerskim institucijam konzorcija: Institut Jožef Štefan, Inštitutu Leibniz Institute for Solid State and Materials Research Dresden ter Univerzi v Barceloni. Zahvaljujemo se tudi programu M-ERA.NET za priznanje.</p><p>Celotno uspešno zgodbo si lahko preberete tukaj:    <br /><a href="https://www.m-era.net/news/successtory_coolbatman" target="_blank" rel="noopener">https://www.m-era.net/news/successtory_coolbatman</a></p><p><img loading="lazy" decoding="async" src="https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/02/PictureCB-1024x288.jpg" alt="" width="750" height="211" class="aligncenter wp-image-11907 size-large" srcset="https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/02/PictureCB-1024x288.jpg 1024w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/02/PictureCB-300x84.jpg 300w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/02/PictureCB-768x216.jpg 768w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/02/PictureCB.jpg 1183w" sizes="(max-width: 750px) 100vw, 750px" /></p>    </div>
</div>
<!-- /module text -->        </div>
                        </div>
        </div>
        </div>
<!--/themify_builder_content--><p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/cool-batman-prepoznan-kot-uspesen-projekt-programa-m-era-net/">Cool BatMan prepoznan kot uspešen projekt programa M-ERA.NET</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Pojavljajoče se priložnosti za visokotemperaturne trdninske in plinske toplotne črpalke</title>
		<link>https://lahde.fs.uni-lj.si/pojavljajoce-se-priloznosti-za-visokotemperaturne-trdninske-in-plinske-toplotne-crpalke/?utm_source=rss&#038;utm_medium=rss&#038;utm_campaign=pojavljajoce-se-priloznosti-za-visokotemperaturne-trdninske-in-plinske-toplotne-crpalke</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[admin]]></dc:creator>
		<pubDate>Sun, 21 Dec 2025 12:49:01 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[LAHDE]]></category>
		<category><![CDATA[ZNANSTVENE OBJAVE]]></category>
		<category><![CDATA[ELEKTROKALORIKA]]></category>
		<category><![CDATA[HLAJENJE]]></category>
		<category><![CDATA[MAGNETNO HLAJENJE]]></category>
		<category><![CDATA[magnetokalorično hlajenje]]></category>
		<category><![CDATA[PRENOSNIKI TOPLOTE]]></category>
		<category><![CDATA[TOPLOTNE ČRPALKE]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://lahde.fs.uni-lj.si/?p=11807</guid>

					<description><![CDATA[<p>Raziskovalci iz LAHDE so skupaj z mednarodno ekipo objavili raziskavo v Nature Energy.</p>
<p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/pojavljajoce-se-priloznosti-za-visokotemperaturne-trdninske-in-plinske-toplotne-crpalke/">Pojavljajoče se priložnosti za visokotemperaturne trdninske in plinske toplotne črpalke</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<!--themify_builder_content-->
<div id="themify_builder_content-11807" data-postid="11807" class="themify_builder_content themify_builder_content-11807 themify_builder tf_clear">
                    <div  data-lazy="1" class="module_row themify_builder_row tb_361g56 tf_w">
                        <div class="row_inner col_align_top tb_col_count_1 tf_box tf_rel">
                        <div  data-lazy="1" class="module_column tb-column col-full tb_420a56 first">
                    <!-- module text -->
<div  class="module module-text tb_p795472   " data-lazy="1">
        <div  class="tb_text_wrap">
        <p>Raziskovalci iz Laboratorija za hlajenje in daljinsko energetiko (LAHDE) so skupaj z mednarodno ekipo objavili <span><a href="https://www.nature.com/articles/s41560-025-01908-4" target="_blank" rel="noopener">raziskavo v reviji Nature Energy (Springer Nature)</a></span>, ki velja za vodilno znanstveno publikacijo na področju energetike. V članku so prvič celovito ovrednotili doslej spregledan potencial alternativnih tehnologij visokotemperaturnih toplotnih črpalk, ki bi lahko v industriji in energetiki nadomestile neučinkovito kurjenje fosilnih goriv ter neposredno električno ogrevanje. S tem bi bistveno zmanjšali rabo energije, emisije in toplotno obremenjevanje okolja.</p>
<p>Toplota je srce energetskega problema: za ogrevanje in hlajenje uporabimo približno 50 % končne rabe energije, hkrati pa se približno 50 % končne rabe energije pretvori v odpadno toploto – toploto, ki jo danes pogosto preprosto zavržemo v okolje prek hladilnih stolpov, segrevanja rek ali morja in drugih izpustov. Raziskava pokaže, da lahko visokotemperaturne toplotne črpalke to odpadno toploto učinkovito zajamejo in jo nadgradijo na bistveno višje temperature, primerne za najzahtevnejše industrijske procese.</p>
<p>Današnje tržne rešitve visokotemperaturnih toplotnih črpalk so praviloma omejene na temperature približno do 250 °C, medtem ko številni industrijski procesi zahtevajo več –tudi do ali celo prek 1000 °C. Objavljena raziskava zato sistematično predstavi in primerja alternativne pristope, ki bi lahko omogočili preboj: kalorične, termoelektrične, termoakustične tehnologije ter mehanske procese na osnovi Stirlingovega in Braytonovega krožnega procesa.</p>
<p>Povezava: <span><a href="https://www.nature.com/articles/s41560-025-01908-4" target="_blank" rel="noopener">https://www.nature.com/articles/s41560-025-01908-4</a></span></p>
<p><img loading="lazy" decoding="async" src="https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/12/AdobeStock_501451660-1024x681.jpeg" alt="" width="750" height="499" class="aligncenter wp-image-11808 size-large" srcset="https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/12/AdobeStock_501451660-1024x681.jpeg 1024w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/12/AdobeStock_501451660-300x199.jpeg 300w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/12/AdobeStock_501451660-768x511.jpeg 768w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/12/AdobeStock_501451660-1536x1021.jpeg 1536w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/12/AdobeStock_501451660-360x240.jpeg 360w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/12/AdobeStock_501451660.jpeg 1785w" sizes="(max-width: 750px) 100vw, 750px" /></p>    </div>
</div>
<!-- /module text -->        </div>
                        </div>
        </div>
        </div>
<!--/themify_builder_content-->


<p class="wp-block-paragraph"></p><p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/pojavljajoce-se-priloznosti-za-visokotemperaturne-trdninske-in-plinske-toplotne-crpalke/">Pojavljajoče se priložnosti za visokotemperaturne trdninske in plinske toplotne črpalke</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Dnevi magnetokalorike 2025 v Delftu</title>
		<link>https://lahde.fs.uni-lj.si/dnevi-magnetokalorike-2025-v-delftu/?utm_source=rss&#038;utm_medium=rss&#038;utm_campaign=dnevi-magnetokalorike-2025-v-delftu</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[admin]]></dc:creator>
		<pubDate>Wed, 26 Nov 2025 14:28:28 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[KONFERENCE]]></category>
		<category><![CDATA[LAHDE]]></category>
		<category><![CDATA[MAGNETNO HLAJENJE]]></category>
		<category><![CDATA[magnetokalorično hlajenje]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://lahde.fs.uni-lj.si/?p=11769</guid>

					<description><![CDATA[<p>20. in 21. novembra je v Delftu na Nizozemskem potekala 6. konferenca DDMC, ki jo je organizirala Tehniška univerza Delft.</p>
<p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/dnevi-magnetokalorike-2025-v-delftu/">Dnevi magnetokalorike 2025 v Delftu</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<!--themify_builder_content-->
<div id="themify_builder_content-11769" data-postid="11769" class="themify_builder_content themify_builder_content-11769 themify_builder tf_clear">
                    <div  data-lazy="1" class="module_row themify_builder_row tb_he8f15 tf_w">
                        <div class="row_inner col_align_top tb_col_count_1 tf_box tf_rel">
                        <div  data-lazy="1" class="module_column tb-column col-full tb_srgj16 first">
                    <!-- module text -->
<div  class="module module-text tb_spik104   " data-lazy="1">
        <div  class="tb_text_wrap">
        <p>20. in 21. novembra je v Delftu na Nizozemskem potekala 6. konferenca DDMC, ki jo je organizirala Tehniška univerza Delft.</p><p>Med konferenco je naš študent Kamyar Dobakhti predstavil poster z naslovom <strong>Numerical simulation of a high-frequency regenerative thermomagnetic generator</strong>, ki je pritegnil precejšnje zanimanje udeležencev.</p><p><strong>Prof. dr. Andrej Kitanovski</strong> pa je imel vabljeno predavanje z naslovom <strong>Magnetocaloric Cooling and Heat Pump Technologies: Competitive Outlook</strong>, ki je vzbudilo veliko zanimanja in je bilo deležno lepega odziva.</p><p><img loading="lazy" decoding="async" src="https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/11/featured1-1024x640.jpg" alt="" width="750" height="469" class="alignnone wp-image-11770 size-large" srcset="https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/11/featured1-1024x640.jpg 1024w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/11/featured1-300x188.jpg 300w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/11/featured1-768x480.jpg 768w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/11/featured1.jpg 1384w" sizes="(max-width: 750px) 100vw, 750px" /> <img loading="lazy" decoding="async" src="https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/11/20251120_170051983-225x300.jpg" alt="" width="225" height="300" class="alignnone wp-image-11771 size-medium" srcset="https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/11/20251120_170051983-225x300.jpg 225w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/11/20251120_170051983-768x1024.jpg 768w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/11/20251120_170051983-1152x1536.jpg 1152w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/11/20251120_170051983-1536x2048.jpg 1536w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/11/20251120_170051983-scaled.jpg 1920w" sizes="(max-width: 225px) 100vw, 225px" /></p>    </div>
</div>
<!-- /module text -->        </div>
                        </div>
        </div>
        </div>
<!--/themify_builder_content--><p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/dnevi-magnetokalorike-2025-v-delftu/">Dnevi magnetokalorike 2025 v Delftu</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
		<item>
		<title>MAGCCINE – prvo letno srečanje v Grenoblu</title>
		<link>https://lahde.fs.uni-lj.si/magccine-prvo-letno-srecanje-v-grenoblu/?utm_source=rss&#038;utm_medium=rss&#038;utm_campaign=magccine-prvo-letno-srecanje-v-grenoblu</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[admin]]></dc:creator>
		<pubDate>Thu, 23 Oct 2025 13:17:15 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[LAHDE]]></category>
		<category><![CDATA[ALTERNATIVNE OBLIKE HLAJENJA]]></category>
		<category><![CDATA[HLAJENJE]]></category>
		<category><![CDATA[Magccine_slo]]></category>
		<category><![CDATA[magnetokalorično hlajenje]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://lahde.fs.uni-lj.si/?p=11613</guid>

					<description><![CDATA[<p>V Grenoblu se je 17. oktobra 2025 odvilo prvo letno srečanje konzorcija MAGCCINE. Dogodek je gostil Inštitut Néel (CNRS).</p>
<p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/magccine-prvo-letno-srecanje-v-grenoblu/">MAGCCINE – prvo letno srečanje v Grenoblu</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<!--themify_builder_content-->
<div id="themify_builder_content-11613" data-postid="11613" class="themify_builder_content themify_builder_content-11613 themify_builder tf_clear">
                    <div  data-lazy="1" class="module_row themify_builder_row tb_0y9s611 tf_w">
                        <div class="row_inner col_align_top tb_col_count_1 tf_box tf_rel">
                        <div  data-lazy="1" class="module_column tb-column col-full tb_74ip611 first">
                    <!-- module text -->
<div  class="module module-text tb_eg0p654   " data-lazy="1">
        <div  class="tb_text_wrap">
        <p>V Grenoblu se je 17. oktobra 2025 odvilo prvo letno srečanje konzorcija MAGCCINE. Dogodek je gostil Inštitut Néel (CNRS), ki je skupaj s podjetjem MagREEsource poskrbel za odlično organizacijo in topel sprejem udeležencev.</p><p>Srečanje je bilo izjemna priložnost, da smo partnerji projekta MAGCCINE v živo predstavili dosežke prvega leta skupnega dela, izmenjali ideje in začrtali naslednje korake pri razvoju prototipa hladilnika za cepiva, ki bo deloval na principu rotacijskega magnetokaloričnega efekta. V ospredju srečanja je bilo sodelovanje: izmenjeva idej, pregled napredka in načrtovanje prihodnjih aktivnosti partnerjev iz akademskih sfer in industrije. Srečanje so obogatile tudi poglobljene znanstvene razprave o hlajenju, magnetizmu in inovacijah na tem področju.</p><p>Posebno vrednost dogodku so dodali člani Svetovalnega odbora, med njimi predstavniki Mednarodnega inštituta za hlajenje (IIR) in Tecnea &#8211; Cemafroid, ki so s svojimi pogledi osvetlili ključna vprašanja razvoja hladilnih inovacij in standardizacije.</p><p>Del programa je bil tudi obisk podjetja MagREEsource, ki se osredotoča na trajnostni razvoj in recikliranje uporabljenih magnetov. Njihove proizvodne zmogljivosti, znanstveni pristop k načrtovanju celotne proizvodne verige in jasno zastavljen trajnostni cilj so na vse udeležence pustili globok vtis.</p><p>Prvo letno srečanje konzorcija MAGCCINE je navdihnilo vse udeležence ter okrepilo občutek skupne odgovornosti za nadaljnji razvoj tehnologije, ki ima potencial pomembno prispevati k bolj trajnostnim rešitvam v globalnih hladilnih verigah.</p><p><img loading="lazy" decoding="async" src="https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/10/Magccine@CNRS-1024x671.jpg" alt="" width="750" height="491" class="aligncenter wp-image-11614 size-large" srcset="https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/10/Magccine@CNRS-1024x671.jpg 1024w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/10/Magccine@CNRS-300x196.jpg 300w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/10/Magccine@CNRS-768x503.jpg 768w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/10/Magccine@CNRS-1536x1006.jpg 1536w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/10/Magccine@CNRS-2048x1341.jpg 2048w" sizes="(max-width: 750px) 100vw, 750px" /></p>    </div>
</div>
<!-- /module text -->        </div>
                        </div>
        </div>
        </div>
<!--/themify_builder_content--><p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/magccine-prvo-letno-srecanje-v-grenoblu/">MAGCCINE – prvo letno srečanje v Grenoblu</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
		<item>
		<title>AI-Driven Monte Carlo Uncertainty Analysis of Curie Temperature Effects on Active Magnetic Regenerator Performance</title>
		<link>https://lahde.fs.uni-lj.si/ai-driven-monte-carlo-uncertainty-analysis-of-curie-temperature-effects-on-active-magnetic-regenerator-performance/?utm_source=rss&#038;utm_medium=rss&#038;utm_campaign=ai-driven-monte-carlo-uncertainty-analysis-of-curie-temperature-effects-on-active-magnetic-regenerator-performance</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[admin]]></dc:creator>
		<pubDate>Mon, 06 Oct 2025 08:47:42 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[LAHDE]]></category>
		<category><![CDATA[ZNANSTVENE OBJAVE]]></category>
		<category><![CDATA[magnetokalorično hlajenje]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://lahde.fs.uni-lj.si/?p=11563</guid>

					<description><![CDATA[<p>V članku AI-Driven Monte Carlo Uncertainty Analysis of Curie Temperature Effects on Active Magnetic Regenerator Performance, objavljenem v reviji International Journal of Refrigeration (IF = 3.8), smo raziskovalci Laboratorija za hlajenje in daljinsko energetiko ponovno preizkusili metodologijo preizkovanja vpliva statistične variacije Curie-jeve temperature na zmogljivost večslojnih magnetokaloričnih regeneratorjev.</p>
<p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/ai-driven-monte-carlo-uncertainty-analysis-of-curie-temperature-effects-on-active-magnetic-regenerator-performance/">AI-Driven Monte Carlo Uncertainty Analysis of Curie Temperature Effects on Active Magnetic Regenerator Performance</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<p class="wp-block-paragraph"><a id="_msocom_1"></a></p>

<!--themify_builder_content-->
<div id="themify_builder_content-11563" data-postid="11563" class="themify_builder_content themify_builder_content-11563 themify_builder tf_clear">
                    <div  data-lazy="1" class="module_row themify_builder_row tb_2owm880 tf_w">
                        <div class="row_inner col_align_top tb_col_count_1 tf_box tf_rel">
                        <div  data-lazy="1" class="module_column tb-column col-full tb_yjwq881 first">
                    <!-- module text -->
<div  class="module module-text tb_njba990   " data-lazy="1">
        <div  class="tb_text_wrap">
        <p>V članku <a href="https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0140700725003627?via%3Dihub" target="_blank" rel="noopener"><strong>AI-Driven Monte Carlo Uncertainty Analysis of Curie Temperature Effects on Active Magnetic Regenerator Performance</strong></a>, objavljenem v reviji <strong>International Journal of Refrigeration</strong> (IF = 3.8), smo raziskovalci Laboratorija za hlajenje in daljinsko energetiko ponovno preizkusili metodologijo preizkovanja vpliva statistične variacije Curie-jeve temperature na zmogljivost večslojnih magnetokaloričnih regeneratorjev, ki smo jo utemeljili v nedavni objavi [<a href="https://advanced.onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/adfm.202424282" target="_blank" rel="noopener">link</a>]. Raziskavo smo izvedli v sodelovanju s kolegi iz brazilske Univerze v Santa Catarini, le da smo tokrat uporabili njihova numerična modela večslojnega aktivnega magnetnega regeneratorja (AMR) ter strojnega učenja. Poleg tega pa smo se, namesto na materiale drugega reda, osredotočili na magnetokalorične materiale LaFeSiH, ki so prvega reda in so še toliko bolj občutljivi na porazdelitev Curie-jevih temperatur.</p><p>Tudi v tej raziskavi se je izkazalo, da odstopanje Curie-jevih temperatur nad 1 K drastično zniža verjetnost doseganja načrtovanih hladilnih moči. Glede na trenutne tolerance, ki jih navajajo dobavitelji magnetokaloričnih materialov (standardni odklon med 1,5 in 2 K) ter verjetno število slojev AMR (med 10 in 15), bi morala biti hladilna moč naprave zasnovana za delovanje od 30 % do 80 % nad želeno vrednostjo, da bi zagotovili 90-95% verjetnost doseganja le-te. V realnosti bi to dosegli s predimenzioniranim magnetilnim sistemom in AMR-jem, kar bi drastično povečalo stroške izdelave.</p><p>Velikoserijska proizvodnja magnetnih hladilnikov je torej z obstoječimi LaFeSiH materiali neizvedljiva, saj bi standardi zagotavljanja kakovosti zahtevali bistveno nižje negotovosti Curie-jevih temperatur, kot jih proizvajalci trenutno zagotavljajo. Za uspešen prehod magnetokaloričnih naprav na trg se bodo morali proizvajalci magnetokaloričnih materialov torej nujno osredotočiti na zmanjšanje negotovosti Curiejevih temperatur v njihovih materialih.</p><p><img loading="lazy" decoding="async" src="https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/10/IJR_2025.png" alt="" width="1800" height="1456" class="alignnone wp-image-11564 size-full" srcset="https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/10/IJR_2025.png 1800w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/10/IJR_2025-300x243.png 300w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/10/IJR_2025-1024x828.png 1024w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/10/IJR_2025-768x621.png 768w" sizes="(max-width: 1800px) 100vw, 1800px" /></p><p>Slika: a) Shematski prikaz večslojnega AMR in odstopanja Curiejeve temperature. Polne črte predstavljajo izvirne krivulje, črtkane črte pa tiste, dosežene v proizvodnem procesu; b) Vpliv negotovosti Curiejeve temperature na zmogljivost 10-slojnega AMR; c) Kumulativna porazdelitvena funkcija za 10-slojni AMR; d) Vpliv stopnje gotovosti na doseženo zmogljivost 10-slojnega AMR.</p>    </div>
</div>
<!-- /module text -->        </div>
                        </div>
        </div>
        </div>
<!--/themify_builder_content--><p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/ai-driven-monte-carlo-uncertainty-analysis-of-curie-temperature-effects-on-active-magnetic-regenerator-performance/">AI-Driven Monte Carlo Uncertainty Analysis of Curie Temperature Effects on Active Magnetic Regenerator Performance</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Influence of Layering and Curie Temperature Uncertainty on the Performance of Magnetocaloric Regenerators</title>
		<link>https://lahde.fs.uni-lj.si/influence-of-layering-and-curie-temperature-uncertainty-on-the-performance-of-magnetocaloric-regenerators/?utm_source=rss&#038;utm_medium=rss&#038;utm_campaign=influence-of-layering-and-curie-temperature-uncertainty-on-the-performance-of-magnetocaloric-regenerators</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[admin]]></dc:creator>
		<pubDate>Fri, 19 Sep 2025 14:38:11 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[LAHDE]]></category>
		<category><![CDATA[ZNANSTVENE OBJAVE]]></category>
		<category><![CDATA[magnetokalorično hlajenje]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://lahde.fs.uni-lj.si/?p=11546</guid>

					<description><![CDATA[<p>Članek Influence of Layering and Curie Temperature Uncertainty on the Performance of Magnetocaloric Regenerators objavljen v prestižni reviji Advanced Functional Materials (IF = 19.0),</p>
<p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/influence-of-layering-and-curie-temperature-uncertainty-on-the-performance-of-magnetocaloric-regenerators/">Influence of Layering and Curie Temperature Uncertainty on the Performance of Magnetocaloric Regenerators</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<!--themify_builder_content-->
<div id="themify_builder_content-11546" data-postid="11546" class="themify_builder_content themify_builder_content-11546 themify_builder tf_clear">
                    <div  data-lazy="1" class="module_row themify_builder_row tb_2rto203 tf_w">
                        <div class="row_inner col_align_top tb_col_count_1 tf_box tf_rel">
                        <div  data-lazy="1" class="module_column tb-column col-full tb_1ork204 first">
                    <!-- module text -->
<div  class="module module-text tb_4bya715   " data-lazy="1">
        <div  class="tb_text_wrap">
        <p>V članku <a href="https://doi.org/10.1002/adfm.202424282" target="_blank" rel="noopener"><strong>Influence of Layering and Curie Temperature Uncertainty on the Performance of Magnetocaloric Regenerators</strong></a>, objavljenem v prestižni reviji <strong>Advanced Functional Materials</strong> (IF = 19.0), smo raziskovalci Laboratorija za hlajenje in daljinsko energetiko predstavili vpliv statistične variacije Curiejeve temperature na zmogljivost večslojnih magnetokaloričnih regeneratorjev. Raziskavo smo izvedli v sodelovanju s kolegi iz Univerze v Santa Catarini (Brazilija) ter Danske Tehnične Univerze.</p>
<p>Magnetokalorična tehnologija velja za okoljsko sprejemljivo alternativo klasičnim parno-kompresijskim hladilnim sistemom, vendar se sooča z omejitvami, kot sta ozko temperaturno delovno območje magnetokaloričnih materialov (MCM) in odvisnost od redkih zemelj. Rešitev predstavlja uporaba več slojev MCM z različnimi Curiejevimi temperaturami, kar omogoča doseganje večjih temperaturnih razponov.</p>
<p>V raziskavi smo s pomočjo 1D numeričnega modela in uporabe nevronskih mrež analizirali vpliv negotovosti Curiejevih temperatur na delovanje večslojnih magnetokaloričnih regeneratorjev iz materiala La-Fe-Co-Si. Ugotovili smo, da povečanje števila slojev sicer izboljša hladilno moč, vendar hkrati tudi poveča občutljivost na variabilnost Curiejeve temperature. Že odstopanja nad 1 K lahko bistveno zmanjšajo zanesljivost doseganja načrtovanih hladilnih moči.</p>
<p>Raziskava poudarja pomen natančne kontrole magnetokaloričnih lastnosti pri izdelavi materialov in predstavlja pomemben korak k večji robustnosti in komercialni uveljavitvi magnetokaloričnih hladilnih naprav in toplotnih črpalk.</p>
<p><img loading="lazy" decoding="async" src="https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/09/adfm70377-fig-0011-m-1024x868.jpg" alt="" width="750" height="636" class="aligncenter wp-image-11547 size-large" srcset="https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/09/adfm70377-fig-0011-m-1024x868.jpg 1024w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/09/adfm70377-fig-0011-m-300x254.jpg 300w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/09/adfm70377-fig-0011-m-768x651.jpg 768w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/09/adfm70377-fig-0011-m.jpg 1367w" sizes="(max-width: 750px) 100vw, 750px" /></p>
<p>Slika: Verjetnost, da bodo Curiejeve temperature porazdeljene tako, da bo normalizirana hladilna moč enaka ali večja od 0.9, glede na standardni odklon in pri treh različnih temperaturnih razponih za različno število MCM slojev.</p>    </div>
</div>
<!-- /module text -->        </div>
                        </div>
        </div>
        </div>
<!--/themify_builder_content--><p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/influence-of-layering-and-curie-temperature-uncertainty-on-the-performance-of-magnetocaloric-regenerators/">Influence of Layering and Curie Temperature Uncertainty on the Performance of Magnetocaloric Regenerators</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
		<item>
		<title>FisMat 2025, Benetke</title>
		<link>https://lahde.fs.uni-lj.si/fismat-2025-benetke/?utm_source=rss&#038;utm_medium=rss&#038;utm_campaign=fismat-2025-benetke</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[admin]]></dc:creator>
		<pubDate>Thu, 10 Jul 2025 12:22:51 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[KONFERENCE]]></category>
		<category><![CDATA[LAHDE]]></category>
		<category><![CDATA[HLAJENJE]]></category>
		<category><![CDATA[MAGNETNO HLAJENJE]]></category>
		<category><![CDATA[magnetokalorično hlajenje]]></category>
		<category><![CDATA[MIKROFLUIDIKA]]></category>
		<category><![CDATA[TOPLOTNA STIKALA]]></category>
		<category><![CDATA[TOPLOTNE DIODE]]></category>
		<category><![CDATA[TOPLOTNI KONTROLNI ELEMENTI]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://lahde.fs.uni-lj.si/?p=11377</guid>

					<description><![CDATA[<p>Na letošnji FisMat konferenci, ki je potekala v Benetkah, je potekala posebna delavnica o hlajenju elektornike in senzorjev.</p>
<p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/fismat-2025-benetke/">FisMat 2025, Benetke</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<!--themify_builder_content-->
<div id="themify_builder_content-11377" data-postid="11377" class="themify_builder_content themify_builder_content-11377 themify_builder tf_clear tb_generate_css" style="visibility:hidden;opacity:0;">
                    <div  data-lazy="1" class="module_row themify_builder_row tb_peli201 tf_w">
                        <div class="row_inner col_align_top tb_col_count_1 tf_box tf_rel">
                        <div  data-lazy="1" class="module_column tb-column col-full tb_y57y202 first">
                    <!-- module text -->
<div  class="module module-text tb_o0g1928   " data-lazy="1">
        <div  class="tb_text_wrap">
        <p>Na letošnji FisMat konferenci, ki je potekala v Benetkah, je potekala posebna delavnica o hlajenju elektronike in senzorjev. V sklopu te delavnice je Katja Klinar imela vabljeno predavanje z naslovom Aktivne in pasivne metode hlajenja elektronike in senzorjev. Delavnica je bila odlična priložnost za poglobljen vpogled v najnovejše raziskave in inovativne rešitve na enem izmed ključnih področij sodobne elektronike. Kakovost predstavitev, raznolikost pristopov in zanimive razprave so resnično pokazale, kako pomembno in aktualno je to področje.</p><p>Iskrena hvala organizatorjem za skrbno pripravljeno in vsebinsko delavnico. Vedno je spodbudno videti skupnost, ki je tako predana napredku – tako na znanstveni kot na aplikativni ravni.</p><p>Več informacij:  <a href="https://eventi.cnism.it/fismat2025">https://eventi.cnism.it/fismat2025</a></p>    </div>
</div>
<!-- /module text -->        </div>
                        </div>
        </div>
                        <div  data-lazy="1" class="module_row themify_builder_row tb_3i2y918 tf_w">
                        <div class="row_inner col_align_top tb_col_count_1 tf_box tf_rel">
                        <div  data-lazy="1" class="module_column tb-column col-full tb_3q4a919 first">
                    <!-- module image -->
<div  class="module module-image tb_uz4a483 image-center   tf_mw" data-lazy="1">
        <div class="image-wrap tf_rel tf_mw">
            <img src="data:image/svg+xml,%3Csvg%20xmlns=%27http://www.w3.org/2000/svg%27%20width='1442'%20height='2560'%20viewBox=%270%200%201442%202560%27%3E%3C/svg%3E" loading="lazy" data-lazy="1" style="background:linear-gradient(to right,#65282f 25%,#93827b 25% 50%,#45b2f5 50% 75%,#67b9f5 75%),linear-gradient(to right,#93a8bd 25%,#cbc6c2 25% 50%,#b0b0ae 50% 75%,#8ebfe8 75%),linear-gradient(to right,#121013 25%,#83796d 25% 50%,#5d5956 50% 75%,#696967 75%),linear-gradient(to right,#635958 25%,#827773 25% 50%,#918786 50% 75%,#675f5d 75%)" decoding="async" width="1442" height="2560" data-tf-src="https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/07/20250708_102706-scaled.jpg" class="tf_svg_lazy wp-post-image wp-image-11380" title="20250708_102706" alt="" data-tf-srcset="https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/07/20250708_102706-scaled.jpg 1442w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/07/20250708_102706-169x300.jpg 169w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/07/20250708_102706-577x1024.jpg 577w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/07/20250708_102706-768x1364.jpg 768w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/07/20250708_102706-865x1536.jpg 865w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/07/20250708_102706-1153x2048.jpg 1153w" data-tf-sizes="(max-width: 1442px) 100vw, 1442px" /><noscript><img decoding="async" width="1442" height="2560" data-tf-not-load src="https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/07/20250708_102706-scaled.jpg" class="wp-post-image wp-image-11380" title="20250708_102706" alt="" srcset="https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/07/20250708_102706-scaled.jpg 1442w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/07/20250708_102706-169x300.jpg 169w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/07/20250708_102706-577x1024.jpg 577w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/07/20250708_102706-768x1364.jpg 768w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/07/20250708_102706-865x1536.jpg 865w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/07/20250708_102706-1153x2048.jpg 1153w" sizes="(max-width: 1442px) 100vw, 1442px" /></noscript>    
        </div>
    <!-- /image-wrap -->
    
        </div>
<!-- /module image -->        </div>
                        </div>
        </div>
        </div>
<!--/themify_builder_content--><p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/fismat-2025-benetke/">FisMat 2025, Benetke</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
	</channel>
</rss>
