<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><rss version="2.0"
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/"
	xmlns:wfw="http://wellformedweb.org/CommentAPI/"
	xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"
	xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom"
	xmlns:sy="http://purl.org/rss/1.0/modules/syndication/"
	xmlns:slash="http://purl.org/rss/1.0/modules/slash/"
	>

<channel>
	<title>Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</title>
	<atom:link href="https://lahde.fs.uni-lj.si/feed/" rel="self" type="application/rss+xml" />
	<link>https://lahde.fs.uni-lj.si</link>
	<description>Laboratorij poln svežih idej</description>
	<lastBuildDate>Mon, 31 Aug 2026 08:44:20 +0000</lastBuildDate>
	<language>sl-SI</language>
	<sy:updatePeriod>
	hourly	</sy:updatePeriod>
	<sy:updateFrequency>
	1	</sy:updateFrequency>
	<generator>https://wordpress.org/?v=7.1.2</generator>

<image>
	<url>https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2019/10/cropped-cropped-cropped-lahde-ang-logo-32x32.png</url>
	<title>Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</title>
	<link>https://lahde.fs.uni-lj.si</link>
	<width>32</width>
	<height>32</height>
</image> 
	<item>
		<title>Termomagnetna pretvorba nizkotemperaturne odpadne toplote: pomen izbire permanentnih magnetov</title>
		<link>https://lahde.fs.uni-lj.si/termomagnetna-pretvorba-nizkotemperaturne-odpadne-toplote-pomen-izbire-permanentnih-magnetov/?utm_source=rss&#038;utm_medium=rss&#038;utm_campaign=termomagnetna-pretvorba-nizkotemperaturne-odpadne-toplote-pomen-izbire-permanentnih-magnetov</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[admin]]></dc:creator>
		<pubDate>Mon, 31 Aug 2026 08:36:52 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[LAHDE]]></category>
		<category><![CDATA[ZNANSTVENE OBJAVE]]></category>
		<category><![CDATA[magnetokalorično hlajenje]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://lahde.fs.uni-lj.si/?p=12308</guid>

					<description><![CDATA[<p>Raziskava proučuje, kako izbira permanentnih magnetov vpliva na pretvorbo nizkotemperaturne toplote</p>
<p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/termomagnetna-pretvorba-nizkotemperaturne-odpadne-toplote-pomen-izbire-permanentnih-magnetov/">Termomagnetna pretvorba nizkotemperaturne odpadne toplote: pomen izbire permanentnih magnetov</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<!--themify_builder_content-->
<div id="themify_builder_content-12308" data-postid="12308" class="themify_builder_content themify_builder_content-12308 themify_builder tf_clear">
                    <div  data-lazy="1" class="module_row themify_builder_row tb_aywr349 tb_first tf_w">
                        <div class="row_inner col_align_top tb_col_count_1 tf_box tf_rel">
                        <div  data-lazy="1" class="module_column tb-column col-full tb_8r4q349 first">
                    <!-- module text -->
<div  class="module module-text tb_zcba231   " data-lazy="1">
        <div  class="tb_text_wrap">
        <p>Velik delež energije, uporabljene v industrijskih in drugih toplotnih procesih, se na koncu sprosti v okolico v obliki nizkotemperaturne odpadne toplote. Pretvorba vsaj dela te energije v uporabno električno energijo bi lahko prispevala k večji skupni energijski učinkovitosti in trajnostnejši rabi energetskih virov. Učinkovita pretvorba toplote, ki je na voljo pri razmeroma nizkih temperaturah, pa še vedno predstavlja pomemben tehnološki izziv.</p>
<p>Termomagnetna pretvorba energije predstavlja eno izmed alternativnih možnosti za izkoriščanje nizkotemperaturne odpadne toplote. Temelji na izraziti temperaturni odvisnosti magnetnih lastnosti termomagnetnih materialov. S cikličnim segrevanjem in ohlajanjem materiala v območju njegovega magnetnega faznega prehoda se spreminja njegova magnetizacija, kar omogoča spreminjanje magnetnega pretoka in posledično proizvodnjo električne energije.</p>
<p>V novi raziskavi, objavljeni v znanstveni reviji iScience (Cell Press), smo se osredotočili na pomemben sestavni del termomagnetnega generatorja (TMG), ki je bil doslej deležen razmeroma malo pozornosti – na permanentne magnete, ki predstavljajo vir magnetnega polja. Njihove lastnosti neposredno vplivajo na magnetno polje, ki mu je izpostavljen termomagnetni material, in s tem na delovanje celotnega sistema. Hkrati je pri izbiri permanentnih magnetov treba upoštevati tudi njihovo ceno, temperaturno stabilnost, dostopnost materialov ter uporabo kritičnih surovin.</p>
<p>Z numeričnim modelom termomagnetnega generatorja smo sistematično primerjali konfiguracije s tremi tehnološko pomembnimi vrstami permanentnih magnetov: neodim-železo-borovimi (NdFeB), Alnico in feritnimi magneti. Analiza zajema interakcijo med virom magnetnega polja in termomagnetnim materialom ter ovrednoti električni odziv generatorja, vključno z izhodno močjo, napetostjo in tokom med cikličnim delovanjem.</p>
<p>Rezultati pokažejo, da ima izbira permanentnega magneta pomemben vpliv na delovanje termomagnetnega generatorja. Visokozmogljivi permanentni magneti omogočajo doseganje močnejših magnetnih polj in s tem višjega električnega izhoda, medtem ko alternative brez redkih zemelj, kot sta Alnico in ferit, ponujajo drugačno kombinacijo magnetnih lastnosti, temperaturne stabilnosti, dostopnosti in cene. Izbire optimalnega vira magnetnega polja zato ni smiselno obravnavati zgolj z vidika največje magnetne jakosti, temveč kot del celovite zasnove termomagnetnega generatorja.</p>
<p>Raziskava prispeva k razvoju učinkovitejših in praktično izvedljivih sistemov za termomagnetno pridobivanje energije ter podaja smernice za izbiro permanentnih magnetov glede na zahteve posamezne aplikacije. Dolgoročno bi lahko tovrstni sistemi predstavljali dodatno možnost za pretvorbo danes večinoma neizkoriščene nizkotemperaturne odpadne toplote v električno energijo, zlasti tam, kjer je uporaba konvencionalnih tehnologij za pretvorbo toplote v elektriko otežena.</p>
<p>Članek je dostopen v reviji iScience: <span><a href="https://www.cell.com/iscience/fulltext/S2589-0042(26)02745-8" target="_blank" title="Povezava." rel="noopener"><strong>povezava.</strong></a></span></p>
<p><img data-tf-not-load="1" fetchpriority="high" loading="auto" decoding="auto" fetchpriority="high" decoding="async" src="https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/08/8e5d9bda-61f9-433b-9bca-25e8e7fb08bc-1024x683.png" alt="" width="750" height="500" class="aligncenter wp-image-12310 size-large" srcset="https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/08/8e5d9bda-61f9-433b-9bca-25e8e7fb08bc-1024x683.png 1024w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/08/8e5d9bda-61f9-433b-9bca-25e8e7fb08bc-300x200.png 300w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/08/8e5d9bda-61f9-433b-9bca-25e8e7fb08bc-768x512.png 768w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/08/8e5d9bda-61f9-433b-9bca-25e8e7fb08bc-360x240.png 360w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/08/8e5d9bda-61f9-433b-9bca-25e8e7fb08bc.png 1535w" sizes="(max-width: 750px) 100vw, 750px" /></p>    </div>
</div>
<!-- /module text -->        </div>
                        </div>
        </div>
        </div>
<!--/themify_builder_content-->


<p class="wp-block-paragraph"></p><p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/termomagnetna-pretvorba-nizkotemperaturne-odpadne-toplote-pomen-izbire-permanentnih-magnetov/">Termomagnetna pretvorba nizkotemperaturne odpadne toplote: pomen izbire permanentnih magnetov</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Materiali s faznim prehodom za učinkovitejše gospodinjsko hlajenje</title>
		<link>https://lahde.fs.uni-lj.si/materiali-s-faznim-prehodom-za-ucinkovitejse-gospodinjsko-hlajenje/?utm_source=rss&#038;utm_medium=rss&#038;utm_campaign=materiali-s-faznim-prehodom-za-ucinkovitejse-gospodinjsko-hlajenje</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[admin]]></dc:creator>
		<pubDate>Tue, 18 Aug 2026 08:27:30 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[LAHDE]]></category>
		<category><![CDATA[ZNANSTVENE OBJAVE]]></category>
		<category><![CDATA[HLAJENJE]]></category>
		<category><![CDATA[parno-kompresijsko hlajenje]]></category>
		<category><![CDATA[PRENOSNIKI TOPLOTE]]></category>
		<category><![CDATA[TOPLOTNE ČRPALKE]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://lahde.fs.uni-lj.si/?p=12279</guid>

					<description><![CDATA[<p>Pregled materialov s faznim prehodom za izboljšanje delovanja gospodinjskih hladilnih sistemov</p>
<p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/materiali-s-faznim-prehodom-za-ucinkovitejse-gospodinjsko-hlajenje/">Materiali s faznim prehodom za učinkovitejše gospodinjsko hlajenje</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<!--themify_builder_content-->
<div id="themify_builder_content-12279" data-postid="12279" class="themify_builder_content themify_builder_content-12279 themify_builder tf_clear">
                    <div  data-lazy="1" class="module_row themify_builder_row tb_v5yj335 tf_w">
                        <div class="row_inner col_align_top tb_col_count_1 tf_box tf_rel">
                        <div  data-lazy="1" class="module_column tb-column col-full tb_e7qd336 first">
                    <!-- module text -->
<div  class="module module-text tb_2xef983   " data-lazy="1">
        <div  class="tb_text_wrap">
        <p>V reviji <a href="https://www.sv-jme.eu/sl/" target="_blank" rel="noopener">Strojniški vestnik – Journal of Mechanical Engineering</a> je bil objavljen pregledni znanstveni članek <a href="https://www.sv-jme.eu/sl/article/phase-change-materials-for-performance-enhancement-in-household-refrigeration-a-review/" target="_blank" rel="noopener"><em>Phase Change Materials for Performance Enhancement in Household Refrigeration: A Review</em></a>, ki obravnava uporabo materialov s faznim prehodom (PCM) za izboljšanje delovanja gospodinjskih hladilnikov.</p><p>Materiali s faznim prehodom omogočajo shranjevanje in sproščanje toplotne energije med faznim prehodom ter s tem povečujejo toplotno vztrajnost hladilnega sistema. Njihova ustrezna uporaba lahko prispeva k stabilnejšim temperaturam, učinkovitejšemu delovanju hladilnega sistema, zmanjševanju koničnih obremenitev ter daljšemu ohranjanju ustreznih temperatur ob izpadih električne energije.</p><p>V članku so predstavljeni kriteriji za izbiro primernih PCM ter analizirane različne možnosti njihove vključitve v hladilni sistem – ob uparjalniku, kondenzatorju, v hladilnem prostoru in v kombiniranih konfiguracijah. Pregled kaže tudi, da so za temperaturna območja, značilna za gospodinjsko hlajenje, ustrezni PCM že komercialno dostopni. Ključnega pomena za doseganje želenih učinkov pa sta pravilna izbira temperature faznega prehoda in ustrezna integracija materiala v sistem.</p><p>Delo je bilo izvedeno v okviru projekta GreenTech in je rezultat sodelovanja raziskovalcev Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani ter podjetja Gorenje, Hisense Europe.</p><p>Članek so pripravili Urban Tomc, Katja Klinar, Luka Porenta, Marko Kralj, Tomaž Bregar in Andrej Kitanovski.</p><p>Članek: <a href="https://www.sv-jme.eu/sl/article/phase-change-materials-for-performance-enhancement-in-household-refrigeration-a-review/" target="_blank" rel="noopener"><em>Phase Change Materials for Performance Enhancement in Household Refrigeration: A Review</em></a></p><p>DOI: 10.5545/sv-jme.2026.1670</p><p></p><p><img data-tf-not-load="1" decoding="async" src="https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/08/ChatGPT-Image-Aug-18-2026-09_33_07-AM-1024x535.png" alt="" width="750" height="392" class="aligncenter wp-image-12280 size-large" srcset="https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/08/ChatGPT-Image-Aug-18-2026-09_33_07-AM-1024x535.png 1024w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/08/ChatGPT-Image-Aug-18-2026-09_33_07-AM-300x157.png 300w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/08/ChatGPT-Image-Aug-18-2026-09_33_07-AM-768x401.png 768w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/08/ChatGPT-Image-Aug-18-2026-09_33_07-AM-1536x802.png 1536w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/08/ChatGPT-Image-Aug-18-2026-09_33_07-AM.png 1735w" sizes="(max-width: 750px) 100vw, 750px" /></p>    </div>
</div>
<!-- /module text -->        </div>
                        </div>
        </div>
        </div>
<!--/themify_builder_content--><p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/materiali-s-faznim-prehodom-za-ucinkovitejse-gospodinjsko-hlajenje/">Materiali s faznim prehodom za učinkovitejše gospodinjsko hlajenje</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Naša mlada raziskovalca na Mednarodni konferenci doktorskih študentov strojništva</title>
		<link>https://lahde.fs.uni-lj.si/nasa-mlada-raziskovalca-na-mednarodni-konferenci-doktorskih-studentov-strojnistva/?utm_source=rss&#038;utm_medium=rss&#038;utm_campaign=nasa-mlada-raziskovalca-na-mednarodni-konferenci-doktorskih-studentov-strojnistva</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[admin]]></dc:creator>
		<pubDate>Tue, 21 Jul 2026 11:31:39 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[KONFERENCE]]></category>
		<category><![CDATA[LAHDE]]></category>
		<category><![CDATA[ŠTUDENTI]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://lahde.fs.uni-lj.si/?p=12215</guid>

					<description><![CDATA[<p>Mednarodna konferenca doktorskih študentov strojništva je združila doktorske raziskovalce z Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in Univerze v Zagrebu.</p>
<p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/nasa-mlada-raziskovalca-na-mednarodni-konferenci-doktorskih-studentov-strojnistva/">Naša mlada raziskovalca na Mednarodni konferenci doktorskih študentov strojništva</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<!--themify_builder_content-->
<div id="themify_builder_content-12215" data-postid="12215" class="themify_builder_content themify_builder_content-12215 themify_builder tf_clear">
                    <div  data-lazy="1" class="module_row themify_builder_row tb_jkh1472 tf_w">
                        <div class="row_inner col_align_top tb_col_count_1 tf_box tf_rel">
                        <div  data-lazy="1" class="module_column tb-column col-full tb_6acs473 first">
                    <!-- module text -->
<div  class="module module-text tb_5he0658   " data-lazy="1">
        <div  class="tb_text_wrap">
        <p><span>Prejšnji teden sta naša mlada raziskovalca sodelovala na Mednarodni konferenci doktorskih študentov strojništva, ki je združila doktorske raziskovalce z Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in Univerze v Zagrebu.</span></p>
<p><span>Konferenco je gostila Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani (UL FS), njen namen pa je spodbujanje predstavitve aktualnih raziskav, izmenjave znanja ter sodelovanja med doktorskimi študenti treh partnerskih univerz.</span></p>
<p><span>Naš laboratorij sta zastopala:</span></p>
<p><span>Kamyar Dobakhti s prispevkom Validation of the Numerical Simulation of a High-Frequency Regenerative Thermomagnetic Generator: HYPEREG.</span></p>
<p><span>Matija Kalin s prispevkom A Generalized Numerical Framework for Active Electrocaloric Regenerators.</span></p>
<p><span>Sodelovanje na konferenci predstavlja pomembno priložnost za predstavitev raziskovalnega dela, pridobivanje povratnih informacij strokovne javnosti ter povezovanje z raziskovalci s sorodnih področij.</span></p>
<p><span>Obema raziskovalcema iskreno čestitamo za uspešni predstavitvi in jima želimo veliko uspeha pri nadaljnjem raziskovalnem delu.</span></p>
<p><img loading="lazy" decoding="async" src="https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/07/DSC00193-1920x1280-1-1024x683.jpg" alt="" width="750" height="500" class="aligncenter wp-image-12242 size-large" srcset="https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/07/DSC00193-1920x1280-1-1024x683.jpg 1024w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/07/DSC00193-1920x1280-1-300x200.jpg 300w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/07/DSC00193-1920x1280-1-768x512.jpg 768w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/07/DSC00193-1920x1280-1-1536x1024.jpg 1536w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/07/DSC00193-1920x1280-1-360x240.jpg 360w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/07/DSC00193-1920x1280-1.jpg 1920w" sizes="(max-width: 750px) 100vw, 750px" /></p>
<p><strong>Foto: UL Fakulteta za strojništvo</strong></p>    </div>
</div>
<!-- /module text -->        </div>
                        </div>
        </div>
        </div>
<!--/themify_builder_content--><p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/nasa-mlada-raziskovalca-na-mednarodni-konferenci-doktorskih-studentov-strojnistva/">Naša mlada raziskovalca na Mednarodni konferenci doktorskih študentov strojništva</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Termodinamični pregled mešanic hladiv z nizkim potencialom globalnega segrevanja za mikro parno-kompresijske hladilnike in toplotne črpalke</title>
		<link>https://lahde.fs.uni-lj.si/termodinamicni-pregled-mesanic-hladiv-z-nizkim-potencialom-globalnega-segrevanja-za-mikro-parno-kompresijske-hladilnike-in-toplotne-crpalke/?utm_source=rss&#038;utm_medium=rss&#038;utm_campaign=termodinamicni-pregled-mesanic-hladiv-z-nizkim-potencialom-globalnega-segrevanja-za-mikro-parno-kompresijske-hladilnike-in-toplotne-crpalke</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[admin]]></dc:creator>
		<pubDate>Tue, 14 Jul 2026 18:16:25 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[LAHDE]]></category>
		<category><![CDATA[ZNANSTVENE OBJAVE]]></category>
		<category><![CDATA[HLADIVA]]></category>
		<category><![CDATA[parno-kompresijsko hlajenje]]></category>
		<category><![CDATA[TOPLOTNE ČRPALKE]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://lahde.fs.uni-lj.si/?p=12189</guid>

					<description><![CDATA[<p>LAHDE je objavil znanstveni članek o zmeseh hladiv, primernih za mikro hladilne naprave in toplotne črpalke.</p>
<p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/termodinamicni-pregled-mesanic-hladiv-z-nizkim-potencialom-globalnega-segrevanja-za-mikro-parno-kompresijske-hladilnike-in-toplotne-crpalke/">Termodinamični pregled mešanic hladiv z nizkim potencialom globalnega segrevanja za mikro parno-kompresijske hladilnike in toplotne črpalke</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<!--themify_builder_content-->
<div id="themify_builder_content-12189" data-postid="12189" class="themify_builder_content themify_builder_content-12189 themify_builder tf_clear">
                    <div  data-lazy="1" class="module_row themify_builder_row tb_b7u1714 tf_w">
                        <div class="row_inner col_align_top tb_col_count_1 tf_box tf_rel">
                        <div  data-lazy="1" class="module_column tb-column col-full tb_u1me715 first">
                    <!-- module text -->
<div  class="module module-text tb_z3qh98   " data-lazy="1">
        <div  class="tb_text_wrap">
        <p>Z naraščanjem povpraševanja po visokozmogljivi mikroelektroniki in močnostni elektroniki postajajo mikro parno-kompresijski hladilni sistemi (VCR) in parno-kompresijske toplotne črpalke (VCHP) ključne tehnologije za aktivno ogrevanje in hlajenje. Vendar postopno opuščanje fluoriranih ogljikovodikovih hladiv v skladu z mednarodnimi okoljskimi predpisi zahteva opredelitev alternativ z nizkim potencialom globalnega segrevanja, ki so posebej optimizirane za specifične omejitve, kot sta omejena prostornina kompresorja in majhna polnitev hladiva.</p>
<p>Ta študija predstavlja celovit in sistematičen termodinamični pregled približno 30.000 mešanic hladiv, vključno s čistimi snovmi ter binarnimi in ternarnimi zmesmi, in je usmerjena v tri ključne scenarije uporabe: gospodinjske in komercialne mikro-naprave, osebne hladilne sisteme za zahtevna okolja ter toplotne črpalke za klimatizacijo potniške kabine in toplotno upravljanje baterij električnih vozil. Z večkriterijskim pristopom odločanja, ki temelji na metodi razvrščanja glede na podobnost z idealno rešitvijo (TOPSIS), sta bila sočasno optimizirana učinkovitost ter grelna in hladilna moč. Optimalni kandidati so bili določeni za štiri praktične scenarije: visoko zmogljivost, varnostno kritične aplikacije z nizko vnetljivostjo (A1), nizkotlačno delovanje ter kombinirani scenarij nizkega tlaka in nevnetljivosti.</p>
<p>Rezultati kažejo, da dodatna kompleksnost ternarnih zmesi pri aplikacijah na mikro ravni ne zagotavlja pomembne termodinamične prednosti v primerjavi s preprostejšimi binarnimi zmesmi. Končna priporočila za naslednjo generacijo mikro-VCR/VCHP-sistemov vključujejo: R1270 in R290/RE170 (60/40) % za največjo zmogljivost; R1234yf/R1224yd(Z) (72/28) % za varnostno kritične aplikacije razreda A1; RE170/R600 (65/35) % in R600/R1270 (28/72) % za naravno, nizkotlačno delovanje; ter R1234ze(E)/R1233zd(E) (72/28) % ali R1234ze(E)/R1224yd(Z) (68/32) % za aplikacije s kombiniranimi omejitvami. Študija tako vzpostavlja strukturiran načrt za obvladovanje kompleksnega področja izbire trajnostnih hladiv za mikro-VCR/VCHP-sisteme.</p>
<p>Povezava: <span><a href="https://doi.org/10.1016/j.applthermaleng.2026.132282" target="_blank" rel="noopener">https://doi.org/10.1016/j.applthermaleng.2026.132282</a></span></p>
<p></p>
<p><img loading="lazy" decoding="async" src="https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/07/Screenshot-2026-07-14-124715.png" alt="" width="951" height="322" class="aligncenter wp-image-12192 size-full" srcset="https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/07/Screenshot-2026-07-14-124715.png 951w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/07/Screenshot-2026-07-14-124715-300x102.png 300w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/07/Screenshot-2026-07-14-124715-768x260.png 768w" sizes="(max-width: 951px) 100vw, 951px" /></p>    </div>
</div>
<!-- /module text -->        </div>
                        </div>
        </div>
        </div>
<!--/themify_builder_content--><p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/termodinamicni-pregled-mesanic-hladiv-z-nizkim-potencialom-globalnega-segrevanja-za-mikro-parno-kompresijske-hladilnike-in-toplotne-crpalke/">Termodinamični pregled mešanic hladiv z nizkim potencialom globalnega segrevanja za mikro parno-kompresijske hladilnike in toplotne črpalke</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Neposredna karakterizacija elektro- in magnetokaloričnega odziva v večkaloričnih kompozitnih filmih</title>
		<link>https://lahde.fs.uni-lj.si/neposredna-karakterizacija-elektro-in-magnetokaloricnega-odziva-v-veckaloricnih-kompozitnih-filmih/?utm_source=rss&#038;utm_medium=rss&#038;utm_campaign=neposredna-karakterizacija-elektro-in-magnetokaloricnega-odziva-v-veckaloricnih-kompozitnih-filmih</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[admin]]></dc:creator>
		<pubDate>Wed, 01 Jul 2026 05:52:36 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[LAHDE]]></category>
		<category><![CDATA[ZNANSTVENE OBJAVE]]></category>
		<category><![CDATA[ELEKTROKALORIKA]]></category>
		<category><![CDATA[magnetokalorično hlajenje]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://lahde.fs.uni-lj.si/?p=12175</guid>

					<description><![CDATA[<p>Raziskovalci Instituta »Jožef Stefan«, Univerze v Ljubljani, Univerze v Barceloni, IFW-Dresden ter partnerskih institucij smo v reviji Journal of the European Ceramic Society objavili članek z naslovom Direct observation of room-temperature electrocaloric and magnetocaloric responses in multicaloric composite films.</p>
<p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/neposredna-karakterizacija-elektro-in-magnetokaloricnega-odziva-v-veckaloricnih-kompozitnih-filmih/">Neposredna karakterizacija elektro- in magnetokaloričnega odziva v večkaloričnih kompozitnih filmih</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<!--themify_builder_content-->
<div id="themify_builder_content-12175" data-postid="12175" class="themify_builder_content themify_builder_content-12175 themify_builder tf_clear">
                    <div  data-lazy="1" class="module_row themify_builder_row tb_3ibc905 tf_w">
                        <div class="row_inner col_align_top tb_col_count_1 tf_box tf_rel">
                        <div  data-lazy="1" class="module_column tb-column col-full tb_qmra906 first">
                    <!-- module text -->
<div  class="module module-text tb_rbyr9   " data-lazy="1">
        <div  class="tb_text_wrap">
        <p>Raziskovalci Instituta »Jožef Stefan«, Univerze v Ljubljani, Univerze v Barceloni, IFW-Dresden ter partnerskih institucij smo v reviji <em>Journal of the European Ceramic Society</em> objavili članek z naslovom <a href="https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0955221926004607" target="_blank" rel="noopener"><em>Direct observation of room-temperature electrocaloric and magnetocaloric responses in multicaloric composite films</em></a>.</p><p>V raziskavi smo združili elektrokalorično keramiko PMN-10PT in magnetokalorično zlitino La-Fe-Si-Co (LFSC) ter z uporabo tehnologije aerosolnega nanašanja prahu (Powder Aerosol Deposition – PAD) izdelali približno 5 μm debele večkalorične kompozitne filme. Tehnologija PAD omogoča izdelavo gostih funkcionalnih plasti pri sobni temperaturi in predstavlja zanimiv pristop za integracijo naprednih funkcionalnih materialov v prihodnje hladilne naprave.</p><p>Pomemben dosežek raziskave je neposredna karakterizacija elektrokaloričnega in magnetokaloričnega efekta v istem večkaloričnem kompozitnem filmu pri sobni temperaturi. Kompozitni filmi so pokazali približno 32 % večji elektrokalorični temperaturni odziv v primerjavi s čistimi PMN-10PT filmi. Izboljšanje je povezano z Maxwell–Wagnerjevo polarizacijo, ki jo povzročijo vključeni  magnetokalorični delci.</p><p>Poleg izboljšanega elektrokaloričnega efekta smo v istem filmu neposredno izmerili tudi magnetokalorični efekt, s čimer smo eksperimentalno potrdili večkalorično delovanje kompozita ter pokazali možnost združevanja elektrokaloričnega in magnetokaloričnega pojava v eni sami aerosolno naneseni strukturi.</p><p>Rezultati predstavljajo pomemben korak k razvoju večfunkcionalnih materialov za prihodnje trdninsko hlajenje ter mikrohladilne sisteme za elektroniko, zaznavala in druge miniaturizirane aplikacije, kjer postaja učinkovito upravljanje toplote vse pomembnejše.</p><p>Link: https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0955221926004607</p><p></p><p><img loading="lazy" decoding="async" src="https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/07/Ceramic_Society_featured-1024x640.jpg" alt="" width="750" height="469" class="aligncenter wp-image-12176 size-large" srcset="https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/07/Ceramic_Society_featured-1024x640.jpg 1024w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/07/Ceramic_Society_featured-300x187.jpg 300w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/07/Ceramic_Society_featured-768x480.jpg 768w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/07/Ceramic_Society_featured-1536x960.jpg 1536w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/07/Ceramic_Society_featured-2048x1280.jpg 2048w" sizes="(max-width: 750px) 100vw, 750px" /></p>    </div>
</div>
<!-- /module text -->        </div>
                        </div>
        </div>
        </div>
<!--/themify_builder_content--><p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/neposredna-karakterizacija-elektro-in-magnetokaloricnega-odziva-v-veckaloricnih-kompozitnih-filmih/">Neposredna karakterizacija elektro- in magnetokaloričnega odziva v večkaloričnih kompozitnih filmih</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Zaposlimo asistenta/asistentko</title>
		<link>https://lahde.fs.uni-lj.si/zaposlimo-asistenta-asistentko/?utm_source=rss&#038;utm_medium=rss&#038;utm_campaign=zaposlimo-asistenta-asistentko</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[admin]]></dc:creator>
		<pubDate>Thu, 18 Jun 2026 09:02:03 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[LAHDE]]></category>
		<category><![CDATA[DELO]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://lahde.fs.uni-lj.si/?p=12112</guid>

					<description><![CDATA[<p>Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko – LAHDE (https://lnkd.in/djTA3xyd), Univerza v Ljubljani (University of Ljubljana, Faculty Of Mechanical Engineering) išče motiviranega/o asistenta/ko, ki bo sodeloval/a pri izvajanju predavalniških in laboratorijskih vaj ter mentoriranju študentov.Če vas veseli delo v pedagoškem okolju, prenašanje znanja in sodelovanje pri raziskovalnih projektih, vas vabimo, da [&#8230;]</p>
<p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/zaposlimo-asistenta-asistentko/">Zaposlimo asistenta/asistentko</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<!--themify_builder_content-->
<div id="themify_builder_content-12112" data-postid="12112" class="themify_builder_content themify_builder_content-12112 themify_builder tf_clear">
                    <div  data-lazy="1" class="module_row themify_builder_row tb_w0l5906 tf_w">
                        <div class="row_inner col_align_top tb_col_count_1 tf_box tf_rel">
                        <div  data-lazy="1" class="module_column tb-column col-full tb_pl5z907 first">
                    <!-- module text -->
<div  class="module module-text tb_mefj137   " data-lazy="1">
        <div  class="tb_text_wrap">
        <p>Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko – LAHDE (<a href="https://lnkd.in/djTA3xyd" target="_blank" rel="noopener">https://lnkd.in/djTA3xyd</a>), Univerza v Ljubljani (<a href="https://www.linkedin.com/company/fsljubljana/" target="_blank" rel="noopener">University of Ljubljana, Faculty Of Mechanical Engineering)</a> išče motiviranega/o asistenta/ko, ki bo sodeloval/a pri izvajanju predavalniških in laboratorijskih vaj ter mentoriranju študentov.</p><p>Če vas veseli delo v pedagoškem okolju, prenašanje znanja in sodelovanje pri raziskovalnih projektih, vas vabimo, da se pridružite naši mladi ekipi!</p><p>Področje poučevanja zajema: prenos toplote in snovi, hladilno tehniko in toplotne črpalke, pametna mesta, daljinsko energetiko.</p><p>Naloge in odgovornosti:<br />* izvajanje predavalniških in laboratorijskih vaj na dodiplomskem in podiplomskem študiju,<br />* mentoriranje študentov pri seminarjih, projektih in laboratorijskih nalogah,<br />* pomoč pri pripravi učnih gradiv, navodil in nalog,<br />* sodelovanje z nosilci predmetov pri pripravi in izvedbi pedagoškega procesa,<br />* spremljanje napredka študentov in pomoč pri njihovem akademskem razvoju,<br />* sodelovanje pri organizaciji izpitov, kolokvijev in vaj.</p><p>Pričakujemo:<br />* znanje slovenščine, saj vaje potekajo v slovenščini,<br />* zaključeno univerzitetno izobrazbo (magisterij, povprečna ocena nad 8.0) na ustreznem področju (npr. strojništvo, elektrotehnika, računalništvo, naravoslovje, itd.),<br />* strast do izobraževanja in prenašanja znanja na mlajše generacije,<br />* izkušnje s poučevanjem ali vodenjem skupinskih vaj so prednost, niso pa pogoj,<br />* samostojnost, organiziranost in odlične komunikacijske sposobnosti,<br />* sposobnost mentoriranja in spodbujanja študentov k kritičnemu in ustvarjalnemu razmišljanju,<br />* pripravljenost na sodelovanje pri raziskovalnih projektih in akademskih aktivnostih.</p><p>Nudimo:<br />* delo v akademskem in raziskovalnem okolju z možnostjo strokovnega razvoja,<br />* možnost sodelovanja pri raziskovalnih projektih,<br />* pridobivanje pedagoških izkušenj in znanja na različnih področjih,<br />* prijazno in stimulativno delovno okolje ter podporo pri osebnem in strokovnem razvoju,<br />* sodelovanje z vrhunskimi strokovnjaki in raziskovalci.</p><p>Če vas zanima pedagoško delo in raziskovanje ter želite aktivno sodelovati pri izobraževanju študentov, vas vabimo, da nam pošljete svojo prijavo s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih delovnih izkušenj. Prijavo pošljite do 10. julija na e-naslov <a href="mailto:lahde@fs.uni-lj.si">lahde@fs.uni-lj.si</a>, s pripisom “Prijava na delovno mesto – asistent/ka”.</p>    </div>
</div>
<!-- /module text -->        </div>
                        </div>
        </div>
        </div>
<!--/themify_builder_content--><p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/zaposlimo-asistenta-asistentko/">Zaposlimo asistenta/asistentko</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Uspešno zaključen Thermag XI v Ljubljani</title>
		<link>https://lahde.fs.uni-lj.si/uspesno-zakljucen-thermag-xi-v-ljubljani/?utm_source=rss&#038;utm_medium=rss&#038;utm_campaign=uspesno-zakljucen-thermag-xi-v-ljubljani</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[admin]]></dc:creator>
		<pubDate>Tue, 16 Jun 2026 05:57:36 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[KONFERENCE]]></category>
		<category><![CDATA[LAHDE]]></category>
		<category><![CDATA[ALTERNATIVNE OBLIKE HLAJENJA]]></category>
		<category><![CDATA[ELEKTROKALORIKA]]></category>
		<category><![CDATA[MAGNETNO HLAJENJE]]></category>
		<category><![CDATA[magnetokalorično hlajenje]]></category>
		<category><![CDATA[MIKROFLUIDIKA]]></category>
		<category><![CDATA[TERMOELEKTRIKA]]></category>
		<category><![CDATA[TOPLOTNI KONTROLNI ELEMENTI]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://lahde.fs.uni-lj.si/?p=12098</guid>

					<description><![CDATA[<p>11. konferenca združenja IIR – Thermag XI, ki je potekala med 7. in 11. junijem v Ljubljani, se je uspešno zaključila.</p>
<p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/uspesno-zakljucen-thermag-xi-v-ljubljani/">Uspešno zaključen Thermag XI v Ljubljani</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<!--themify_builder_content-->
<div id="themify_builder_content-12098" data-postid="12098" class="themify_builder_content themify_builder_content-12098 themify_builder tf_clear">
                    <div  data-lazy="1" class="module_row themify_builder_row tb_vri9286 tf_w">
                        <div class="row_inner col_align_top tb_col_count_1 tf_box tf_rel">
                        <div  data-lazy="1" class="module_column tb-column col-full tb_8kak286 first">
                    <!-- module text -->
<div  class="module module-text tb_j5mk707   " data-lazy="1">
        <div  class="tb_text_wrap">
        <p>11. konferenca združenja IIR – <a href="https://thermagxi2026.si/" target="_blank" rel="noopener">Thermag XI</a>, na temo trdninskega hlajenja, ogrevanja, in pridobivanja energije (11th IIR Conference on Solid-State Cooling, Heating and Energy Harvesting), ki je potekala med 7. in 11. junijem v Ljubljani, se je uspešno zaključila.</p><p>Ta pomemben dogodek je združil raziskovalce, inženirje in strokovnjake iz industrije z vsega sveta, ki so predstavili najnovejše dosežke na omenjenih področjih. Thermag XI je bil priložnost za izmenjavo najsodobnejših dognanj s področja funkcionalnih materialov, novih konceptov ter njihove integracije v energetske sisteme prihodnosti.</p><p>Predstavljena dela so zajemala širok spekter raziskovalnih dejavnosti – od temeljnih raziskav in razvoja materialov do prototipiranja naprav, modeliranja in praktičnih aplikacij, ki prispevajo k razvoju bolj trajnostnih energetskih tehnologij. Zbornik prispevkov bo kmalu objavljen na spletni strani IIR: <a href="https://iifiir.org/en/conference-proceedings" target="_blank" rel="noopener">https://iifiir.org/en/conference-proceedings</a>.</p><p>Iskreno se zahvaljujemo vsem avtorjem za oddane prispevke in recenzentom za njihov trud. Posebna zahvala gre vabljenim predavateljem, vodjem sekcij, članom znanstvenega odbora in organizacijski ekipi, katerih prizadevanja so omogočila izvedbo tega dogodka. Hvaležni smo tudi za podporo Mednarodnega inštituta za hlajenje (International Institute of Refrigeration, IIR), Slovenskega združenja za energetiko (SZE), Kitajskega združenja za hlajenje (Chinese Association of Refrigeration &#8211; CAR), Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani ter vsem sponzorjem in partnerjem.</p><p></p><p>Predstavili smo naslednje prispevke:</p><p><strong>THE CONVENTIONAL AND ROTATING MAGNETOCALORIC EFFECT OF A GADOLINIUM PARALLEL PLATE MAGNETIC REGENERATOR &#8211; INFLUENCE OF GEOMETRY</strong> (Rafael Almeida, Rodrigo Kiefe, Darja Gačnik, Ricardo M. C. Pinto, João O. Silva, Katja Klinar, Henrique Souza, Gonçalo Oliveira, João S. Amaral, Andrej Kitanovski, João H. Belo)</p><p><strong>IMPLEMENTATION AND VALIDATION OF AN ACTIVE ELECTROCALORIC REGENERATOR COMPONENT IN TCC BUILDER</strong> (Grega Belšak, Izak Oberčkal Pluško, Katja Vozel, Andrej Kitanovski, Markys Cain, Katja Klinar)</p><p><strong>NUMERICAL STUDY ON THE FREQUENCY DEPENDENCE OF THE DIRECT MAGNETOCALORIC EFFECT OF GADOLINIUM FILM</strong> (Zhonghao Chang, Jorge Revuelta-Losada, Erika Fontana, Nora Dempsey, Katja Klinar, Andrej Kitanovski, Jia Yan Law, Victorino Franco)</p><p><strong>VALIDATION OF THE NUMERICAL SIMULATION OF A HIGH-FREQUENCY REGENERATIVE THERMOMAGNETIC GENERATOR HYPEREG</strong> (Kamyar Dobakhti, Katja Klinar, Urban Tomc, Jure Javornik, Andrej Kitanovski)</p><p><strong>FINITE ELEMENT MODELING AND OPTIMIZATION OF A MAGNETIC FIELD SOURCE FOR THERMOMAGNETIC GENERATION</strong> (Radel Gimaev, Katja Klinar, Andrej Kitanovski)</p><p><strong>NUMERICAL MODELING OF AN ACTIVE MAGNETIC REGENERATOR BASED ON THE ROTATIONAL MAGNETOCALORIC EFFECT</strong> (Radel Gimaev, Darja Gačnika, Urban Tomc, Rafael Almeida, Rodrigo Kiefe, João H. Belo, João S. Amaral, Katja Klinar, Andrej Kitanovski)</p><p><strong>PHASE-CHANGE MATERIAL THERMAL DIODES FOR CALORIC</strong> <strong>REFRIGERATOR</strong> (Karl Joulain, Katja Klinar, Katja Vozel, Andrej Kitanovski, Younès Ezzahri)</p><p><strong>A GENERALIZED MODELLING APPROACH FOR ACTIVE ELECTROCALORIC REGENERATORS</strong> (Matija Kalin, Darja Gačnik, Katja Klinar, Andrej Kitanovski)</p><p><strong>HYPEREG: HIGH-FREQUENCY MAGNETOCALORIC REGENERATOR </strong>(Andrej Kitanovski, Katja Klinar, Jure Javornik, Simon Nosan, Jakob Perne, Simon Bogić, Blaž Jagodic, Urban Tomc)</p><p><strong>THE PERSPECTIVES OF ULTRA-HIGH-TEMPERATURE SOLID-STATE HEAT PUMPS</strong> (Katja Klinar, Darja Gačnik, Radel Gimaev, Andrej Kitanovski)</p><p><strong>BRIDGING THE THERMAL GAP: THE ROLE OF FLUIDIC AND MECHANICAL THERMAL CONTROL DEVICES IN ADVANCING CALORIC TECHNOLOGIES</strong> (Katja Klinar, Urban Tomc, Katja Vozel, Andrej Kitanovski)</p><p><strong>THERMAL CONDUCTIVITY OF CELLULOSE-BASED COMPOSITE FILMS</strong> (Vanja Kokol, Vera Vivod, Katja Klinar)</p><p><strong>MODELING OF THERMOACOUSTIC GENERATOR IN TCCBUILDER</strong> (Izak Oberčkal Pluško, Harini Nivetha Raja, Grega Belšak, Jingyuan Xu, Katja Vozel, Andrej Kitanovski, Katja Klinar)</p><p><strong>EVALUATION OF CURIE TEMPERATURE EFFECTS IN THE PERFORMANCE OF ACTIVE MAGNETIC REGENERATORS &#8211; PART I: SECOND ORDER PHASE TRANSITION</strong> (Urban Tomc, Guilherme F. Peixer, Chistian R. H. Bahl, Kaspar K. Nielsen, Jaime A. Lozano, Jader R. Barbosa Jr., Andrej Kitanovski)</p><p><strong>DIGITAL MICROFLUIDIC THERMAL SWITCH CAPACITORS FOR MAGNETOCALORIC COOLING</strong> (Blaž Velkavrh, Hana Uršič, Urška Erjavec Nagode, Andrej Kitanovski, Lukas Beyer, Jens Freudenberger, Klara Lünser, Enric Stern-Taulats, Lluis Mañosa, Urban Tomc)</p><p><strong>ENHANCING SOLID-STATE THERMAL RECTIFICATION VIA TEMPERATURE-DEPENDENT THERMAL CONTACT RESISTANCE</strong> (Katja Vozel, Andrej Kitanovski)</p><p><img loading="lazy" decoding="async" src="https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/06/IMG_0021-1024x682.jpg" alt="" width="750" height="500" class="aligncenter wp-image-12101 size-large" srcset="https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/06/IMG_0021-1024x682.jpg 1024w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/06/IMG_0021-300x200.jpg 300w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/06/IMG_0021-768x512.jpg 768w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/06/IMG_0021-1536x1024.jpg 1536w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/06/IMG_0021-360x240.jpg 360w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/06/IMG_0021.jpg 1550w" sizes="(max-width: 750px) 100vw, 750px" /></p>    </div>
</div>
<!-- /module text -->        </div>
                        </div>
        </div>
        </div>
<!--/themify_builder_content--><p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/uspesno-zakljucen-thermag-xi-v-ljubljani/">Uspešno zaključen Thermag XI v Ljubljani</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Objavljen članek Roadmap for electrocaloric films characterization</title>
		<link>https://lahde.fs.uni-lj.si/objavljen-clanek-roadmap-for-electrocaloric-films-characterization/?utm_source=rss&#038;utm_medium=rss&#038;utm_campaign=objavljen-clanek-roadmap-for-electrocaloric-films-characterization</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[admin]]></dc:creator>
		<pubDate>Thu, 28 May 2026 08:03:51 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[LAHDE]]></category>
		<category><![CDATA[ZNANSTVENE OBJAVE]]></category>
		<category><![CDATA[ALTERNATIVNE OBLIKE HLAJENJA]]></category>
		<category><![CDATA[ELEKTROKALORIKA]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://lahde.fs.uni-lj.si/?p=12074</guid>

					<description><![CDATA[<p>Članek Roadmap for electrocaloric films characterization objavljen v reviji iScience (Cell Press).</p>
<p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/objavljen-clanek-roadmap-for-electrocaloric-films-characterization/">Objavljen članek Roadmap for electrocaloric films characterization</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<!--themify_builder_content-->
<div id="themify_builder_content-12074" data-postid="12074" class="themify_builder_content themify_builder_content-12074 themify_builder tf_clear">
                    <div  data-lazy="1" class="module_row themify_builder_row tb_mggg950 tf_w">
                        <div class="row_inner col_align_top tb_col_count_1 tf_box tf_rel">
                        <div  data-lazy="1" class="module_column tb-column col-full tb_f8uk950 first">
                    <!-- module text -->
<div  class="module module-text tb_9l7t932   " data-lazy="1">
        <div  class="tb_text_wrap">
        <p>Članek <a href="https://www.cell.com/iscience/fulltext/S2589-0042(26)01340-4" target="_blank" rel="noopener"><strong>Roadmap for electrocaloric films characterization</strong></a>, objavljen v reviji iScience (Cell Press), predstavlja <strong>numerično analizo vpliva substratov in IR-prevlek na karakterizacijo elektrokaloričnih tankih in debelih plasti za mikrohladilne sisteme prihodnosti</strong>.</p><p>Raziskovalci Laboratorija za hlajenje in daljinsko energetiko na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani smo v sodelovanju z Institutom Jožef Stefan raziskovali vpliv toplotnih lastnosti substrata ter debeline črnega visoko-emisivnega premaza na natančnost infrardečih (IR) temperaturnih meritev elektrokaloričnih materialov. Cilj raziskave je bil določiti smernice za optimizacijo karakterizacije elektrokaloričnih struktur na mikro- in nano-skali.</p><p>S pomočjo numeričnih simulacij smo pokazali, da substrati z nizko termično efuzivnostjo in nizko toplotno prevodnostjo bistveno zmanjšajo toplotne izgube med meritvami ter omogočajo natančnejšo določitev elektrokaloričnega odziva. Poleg tega smo analizirali vpliv debeline elektrokalorične plasti in črnega premaza na korekcijski faktor pri IR-meritvah. Rezultati kažejo, da je mogoče doseči nizke korekcijske faktorje, kadar je elektrokalorična plast debelejša od črnega premaza.</p><p>Raziskava predstavlja pomemben korak k razvoju zanesljivih metod za karakterizacijo elektrokaloričnih materialov ter podaja smernice za načrtovanje prihodnjih mikrohladilnih sistemov na osnovi kalorikov.</p><p>Povezava: <a href="https://www.cell.com/iscience/fulltext/S2589-0042(26)01340-4" target="_blank" rel="noopener">https://www.cell.com/iscience/fulltext/S2589-0042(26)01340-4</a></p><p><img loading="lazy" decoding="async" src="https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/05/iScience-1024x640.png" alt="" width="750" height="469" class="aligncenter wp-image-12075 size-large" srcset="https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/05/iScience-1024x640.png 1024w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/05/iScience-300x188.png 300w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/05/iScience-768x480.png 768w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/05/iScience-1536x960.png 1536w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/05/iScience.png 1811w" sizes="(max-width: 750px) 100vw, 750px" /></p>    </div>
</div>
<!-- /module text -->        </div>
                        </div>
        </div>
        </div>
<!--/themify_builder_content--><p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/objavljen-clanek-roadmap-for-electrocaloric-films-characterization/">Objavljen članek Roadmap for electrocaloric films characterization</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Svetovni dan energije 2026</title>
		<link>https://lahde.fs.uni-lj.si/svetovni-dan-energije-2026/?utm_source=rss&#038;utm_medium=rss&#038;utm_campaign=svetovni-dan-energije-2026</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[admin]]></dc:creator>
		<pubDate>Tue, 10 Feb 2026 13:41:51 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[LAHDE]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://lahde.fs.uni-lj.si/?p=11862</guid>

					<description><![CDATA[<p>14. februarja obeležujemo Svetovni dan energije.</p>
<p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/svetovni-dan-energije-2026/">Svetovni dan energije 2026</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<!--themify_builder_content-->
<div id="themify_builder_content-11862" data-postid="11862" class="themify_builder_content themify_builder_content-11862 themify_builder tf_clear">
                    <div  data-lazy="1" class="module_row themify_builder_row tb_xh0k969 tf_w">
                        <div class="row_inner col_align_top tb_col_count_1 tf_box tf_rel">
                        <div  data-lazy="1" class="module_column tb-column col-full tb_miiy969 first">
                    <!-- module text -->
<div  class="module module-text tb_gzru34   " data-lazy="1">
        <div  class="tb_text_wrap">
        <div class="text-base my-auto mx-auto pb-10 [--thread-content-margin:--spacing(4)] @w-sm/main:[--thread-content-margin:--spacing(6)] @w-lg/main:[--thread-content-margin:--spacing(16)] px-(--thread-content-margin)"><div class="[--thread-content-max-width:40rem] @w-lg/main:[--thread-content-max-width:48rem] mx-auto max-w-(--thread-content-max-width) flex-1 group/turn-messages focus-visible:outline-hidden relative flex w-full min-w-0 flex-col agent-turn" tabindex="-1"><div class="flex max-w-full flex-col grow"><div data-message-author-role="assistant" data-message-id="46ca9acb-c427-4aca-ac6b-8fe74d826300" dir="auto" class="min-h-8 text-message relative flex w-full flex-col items-end gap-2 text-start break-words whitespace-normal [.text-message+&amp;]:mt-1" data-message-model-slug="gpt-5-2"><div class="flex w-full flex-col gap-1 empty:hidden first:pt-[1px]"><div class="markdown prose dark:prose-invert w-full wrap-break-word light markdown-new-styling"><p data-start="36" data-end="381">Svetovni dan energije, ki ga obeležujemo 14. februarja, je priložnost za razmislek o tem, kako močno energija oblikuje naše vsakdanje življenje. Od razsvetljave naših domov in pogona prometa do omogočanja proizvodnje hrane in gospodarske rasti – energija podpira sodobno družbo in kakovost življenja po vsem svetu. Zavedajmo se, da jo je zaradi omejenih surovin izjemno pomembno uporabljati odgovorno.</p><img loading="lazy" decoding="async" src="https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/01/pexels-aleksey-kuprikov-1883853-3551252-225x300.jpg" alt="" width="225" height="300" class="wp-image-11866 size-medium alignright" srcset="https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/01/pexels-aleksey-kuprikov-1883853-3551252-225x300.jpg 225w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/01/pexels-aleksey-kuprikov-1883853-3551252-769x1024.jpg 769w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/01/pexels-aleksey-kuprikov-1883853-3551252-768x1023.jpg 768w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/01/pexels-aleksey-kuprikov-1883853-3551252-1153x1536.jpg 1153w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/01/pexels-aleksey-kuprikov-1883853-3551252-1538x2048.jpg 1538w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/01/pexels-aleksey-kuprikov-1883853-3551252.jpg 1724w" sizes="(max-width: 225px) 100vw, 225px" /><p data-start="383" data-end="825">Energetski sistem se na svetovni ravni sooča s ključnim izzivom. Znanstveni konsenz je jasen. Če želimo omejiti najhujše vplive podnebnih sprememb, je treba do leta 2030 treba bistveno zmanjšati emisije toplogrednih plinov in do leta 2050 doseči neto ničelne izpuste. Čeprav obnovljivi viri, kot sta veter in sonce, hitro rastejo in postajajo prevladujoči pri proizvodnji električne energije, fosilna goriva še vedno predstavljajo velik delež svetovne oskrbe z energijo.</p><p data-start="827" data-end="1112">Svetovni dan energije zato ni le praznovanje, temveč tudi poziv k ukrepanju: k izboljšanju energetske učinkovitosti, pospešitvi prehoda na obnovljive vire ter ponovnemu premisleku o tem, kako energijo proizvajamo in porabljamo. Trajnostna energetska prihodnost ni le možnost – je nuja.</p></div></div></div></div></div></div>    </div>
</div>
<!-- /module text -->        </div>
                        </div>
        </div>
        </div>
<!--/themify_builder_content--><p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/svetovni-dan-energije-2026/">Svetovni dan energije 2026</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Cool BatMan prepoznan kot uspešen projekt programa M-ERA.NET</title>
		<link>https://lahde.fs.uni-lj.si/cool-batman-prepoznan-kot-uspesen-projekt-programa-m-era-net/?utm_source=rss&#038;utm_medium=rss&#038;utm_campaign=cool-batman-prepoznan-kot-uspesen-projekt-programa-m-era-net</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[admin]]></dc:creator>
		<pubDate>Tue, 10 Feb 2026 13:37:36 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[LAHDE]]></category>
		<category><![CDATA[ALTERNATIVNE OBLIKE HLAJENJA]]></category>
		<category><![CDATA[MAGNETNO HLAJENJE]]></category>
		<category><![CDATA[magnetokalorično hlajenje]]></category>
		<category><![CDATA[MIKROFLUIDIKA]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://lahde.fs.uni-lj.si/?p=11906</guid>

					<description><![CDATA[<p>Cilj projekta je bil vzpostaviti temeljno razumevanje dinamičnega procesa kompaktnega hladilnega koncepta.</p>
<p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/cool-batman-prepoznan-kot-uspesen-projekt-programa-m-era-net/">Cool BatMan prepoznan kot uspešen projekt programa M-ERA.NET</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<!--themify_builder_content-->
<div id="themify_builder_content-11906" data-postid="11906" class="themify_builder_content themify_builder_content-11906 themify_builder tf_clear">
                    <div  data-lazy="1" class="module_row themify_builder_row tb_4kzf368 tf_w">
                        <div class="row_inner col_align_top tb_col_count_1 tf_box tf_rel">
                        <div  data-lazy="1" class="module_column tb-column col-full tb_w8qu368 first">
                    <!-- module text -->
<div  class="module module-text tb_1696571   " data-lazy="1">
        <div  class="tb_text_wrap">
        <p>Projekt <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/batman-3/" target="_blank" rel="noopener">Cool BatMan</a> je bil prepoznan kot uspešna zgodba programa <a href="https://www.m-era.net/" target="_blank" rel="noopener">M-ERA.NET</a>.</p><p>Cilj projekta je bil vzpostaviti temeljno razumevanje dinamičnega procesa kompaktnega hladilnega koncepta. Združuje izkoriščanje magnetokaloričnega učinka ter digitalno mikrofluidiko na osnovi elektroomočenja na dielektriku (EWOD). Delo je vključevalo napredne postopke izdelave na mikroskopski skali in nove pristope karakterizacije.</p><p>Ključni rezultat projekta je bil pokazati, da ima digitalna mikrofluidika, ki je široko uveljavljena v bioanalitskih sistemih “lab-on-a-chip”, velik potencial tudi za upravljanje s toploto na mini- in mikrometrski skali.</p><p>Zahvaljujemo se partnerskim institucijam konzorcija: Institut Jožef Štefan, Inštitutu Leibniz Institute for Solid State and Materials Research Dresden ter Univerzi v Barceloni. Zahvaljujemo se tudi programu M-ERA.NET za priznanje.</p><p>Celotno uspešno zgodbo si lahko preberete tukaj:    <br /><a href="https://www.m-era.net/news/successtory_coolbatman" target="_blank" rel="noopener">https://www.m-era.net/news/successtory_coolbatman</a></p><p><img loading="lazy" decoding="async" src="https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/02/PictureCB-1024x288.jpg" alt="" width="750" height="211" class="aligncenter wp-image-11907 size-large" srcset="https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/02/PictureCB-1024x288.jpg 1024w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/02/PictureCB-300x84.jpg 300w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/02/PictureCB-768x216.jpg 768w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/02/PictureCB.jpg 1183w" sizes="(max-width: 750px) 100vw, 750px" /></p>    </div>
</div>
<!-- /module text -->        </div>
                        </div>
        </div>
        </div>
<!--/themify_builder_content--><p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/cool-batman-prepoznan-kot-uspesen-projekt-programa-m-era-net/">Cool BatMan prepoznan kot uspešen projekt programa M-ERA.NET</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
	</channel>
</rss>
