<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><rss version="2.0"
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/"
	xmlns:wfw="http://wellformedweb.org/CommentAPI/"
	xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"
	xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom"
	xmlns:sy="http://purl.org/rss/1.0/modules/syndication/"
	xmlns:slash="http://purl.org/rss/1.0/modules/slash/"
	>

<channel>
	<title>ZNANSTVENE OBJAVE - Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</title>
	<atom:link href="https://lahde.fs.uni-lj.si/category/znanstvene-objave/feed/" rel="self" type="application/rss+xml" />
	<link>https://lahde.fs.uni-lj.si</link>
	<description>Laboratorij poln svežih idej</description>
	<lastBuildDate>Mon, 05 Jan 2026 08:58:23 +0000</lastBuildDate>
	<language>sl-SI</language>
	<sy:updatePeriod>
	hourly	</sy:updatePeriod>
	<sy:updateFrequency>
	1	</sy:updateFrequency>
	<generator>https://wordpress.org/?v=6.9.4</generator>

<image>
	<url>https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2019/10/cropped-cropped-cropped-lahde-ang-logo-32x32.png</url>
	<title>ZNANSTVENE OBJAVE - Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</title>
	<link>https://lahde.fs.uni-lj.si</link>
	<width>32</width>
	<height>32</height>
</image> 
	<item>
		<title>Visoko-temperaturna elektrokalorična toplotna črpalka</title>
		<link>https://lahde.fs.uni-lj.si/visoko-temperaturna-elektrokaloricna-toplotna-crpalka/?utm_source=rss&#038;utm_medium=rss&#038;utm_campaign=visoko-temperaturna-elektrokaloricna-toplotna-crpalka</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[admin]]></dc:creator>
		<pubDate>Mon, 05 Jan 2026 08:58:22 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[LAHDE]]></category>
		<category><![CDATA[ZNANSTVENE OBJAVE]]></category>
		<category><![CDATA[ALTERNATIVNE OBLIKE HLAJENJA]]></category>
		<category><![CDATA[ELEKTROKALORIKA]]></category>
		<category><![CDATA[HLAJENJE]]></category>
		<category><![CDATA[PRENOS TOPLOTE]]></category>
		<category><![CDATA[PRENOSNIKI TOPLOTE]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://lahde.fs.uni-lj.si/?p=11830</guid>

					<description><![CDATA[<p>Raziskovalci iz LAHDE so objavili prvo študijo o visokotemperaturni elektrokalorični toplotni črpalki.</p>
<p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/visoko-temperaturna-elektrokaloricna-toplotna-crpalka/">Visoko-temperaturna elektrokalorična toplotna črpalka</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<!--themify_builder_content-->
<div id="themify_builder_content-11830" data-postid="11830" class="themify_builder_content themify_builder_content-11830 themify_builder tf_clear">
                    <div  data-lazy="1" class="module_row themify_builder_row tb_efw5800 tb_first tf_w">
                        <div class="row_inner col_align_top tb_col_count_1 tf_box tf_rel">
                        <div  data-lazy="1" class="module_column tb-column col-full tb_zcrp801 first">
                    <!-- module text -->
<div  class="module module-text tb_ddm8743   " data-lazy="1">
        <div  class="tb_text_wrap">
        <p>Raziskovalci iz Laboratorija za hlajenje in daljinsko energetiko (LAHDE) so v reviji <em>Energy Conversion and Management</em>, enem vodilnih svetovnih znanstvenih časopisov na področju energetike, objavili prvo <a href="https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S019689042501338X" target="_blank" rel="noopener">študijo o visokotemperaturni elektrokalorični toplotni črpalki</a>.</p><p>Skoraj četrtina odpadne toplote nastaja pri temperaturah nad 300 °C, vendar so obstoječe tehnologije toplotnih črpalk pri izkoriščanju in uporabi toplote iz tako visokotemperaturnih virov še vedno neučinkovite. V tej študiji predstavljamo novo elektrokalorično toplotno črpalko, zasnovano za obratovanje z viri toplote in ponori pri izjemno visokih temperaturah. Predlagan sistem toplotne črpalke vključuje aktivni elektrokalorični regenerativni izmenjevalnik s PZT večslojnimi tankimi filmi (PbZr<sub>0.52</sub>Ti<sub>0.48</sub>O<sub>3</sub>), ki izkazujejo izjemno elektrokalorično adiabatsko temperaturno spremembo 11,03 K pri 402 °C (675 K), ter stisnjen helij kot delovni medij. Izvedli smo parametrično analizo, s katero smo simulirali delovanje visokotemperaturne elektrokalorične toplotne črpalke, in določili optimalne pogoje za enostopenjske in večstopenjske konfiguracije. Enostopenjska zasnova je dosegla največji grelni COP 7,8 pri temperaturnem razponu 30 K čez regenerator pri temperaturi toplotnega vira 660 K. V primerjavi s tem je večstopenjska konfiguracija dosegla najvišjo grelno moč 113,3 W/kg<sub>EC</sub> in največji COP 2,7 med 630 in 690 K. Ta študija postavlja temelje za pomemben napredek na področju visokotemperaturnih toplotnih črpalk z uporabo elektrokalorične pretvorbe energije.</p><p>Povezava: <span><a href="https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S019689042501338X" target="_blank" rel="noopener">https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S019689042501338X</a> </span></p><p><img data-tf-not-load="1" fetchpriority="high" loading="auto" decoding="auto" fetchpriority="high" decoding="async" src="https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/01/1-s2.0-S019689042501338X-gr3_lrg-1024x807.jpg" alt="" width="750" height="591" class="aligncenter wp-image-11833 size-large" srcset="https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/01/1-s2.0-S019689042501338X-gr3_lrg-1024x807.jpg 1024w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/01/1-s2.0-S019689042501338X-gr3_lrg-300x236.jpg 300w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/01/1-s2.0-S019689042501338X-gr3_lrg-768x605.jpg 768w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/01/1-s2.0-S019689042501338X-gr3_lrg-1536x1210.jpg 1536w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2026/01/1-s2.0-S019689042501338X-gr3_lrg.jpg 1575w" sizes="(max-width: 750px) 100vw, 750px" /></p>    </div>
</div>
<!-- /module text -->        </div>
                        </div>
        </div>
        </div>
<!--/themify_builder_content-->


<p></p><p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/visoko-temperaturna-elektrokaloricna-toplotna-crpalka/">Visoko-temperaturna elektrokalorična toplotna črpalka</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Pojavljajoče se priložnosti za visokotemperaturne trdninske in plinske toplotne črpalke</title>
		<link>https://lahde.fs.uni-lj.si/pojavljajoce-se-priloznosti-za-visokotemperaturne-trdninske-in-plinske-toplotne-crpalke/?utm_source=rss&#038;utm_medium=rss&#038;utm_campaign=pojavljajoce-se-priloznosti-za-visokotemperaturne-trdninske-in-plinske-toplotne-crpalke</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[admin]]></dc:creator>
		<pubDate>Sun, 21 Dec 2025 12:49:01 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[LAHDE]]></category>
		<category><![CDATA[ZNANSTVENE OBJAVE]]></category>
		<category><![CDATA[ELEKTROKALORIKA]]></category>
		<category><![CDATA[HLAJENJE]]></category>
		<category><![CDATA[MAGNETNO HLAJENJE]]></category>
		<category><![CDATA[magnetokalorično hlajenje]]></category>
		<category><![CDATA[PRENOSNIKI TOPLOTE]]></category>
		<category><![CDATA[TOPLOTNE ČRPALKE]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://lahde.fs.uni-lj.si/?p=11807</guid>

					<description><![CDATA[<p>Raziskovalci iz LAHDE so skupaj z mednarodno ekipo objavili raziskavo v Nature Energy.</p>
<p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/pojavljajoce-se-priloznosti-za-visokotemperaturne-trdninske-in-plinske-toplotne-crpalke/">Pojavljajoče se priložnosti za visokotemperaturne trdninske in plinske toplotne črpalke</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<!--themify_builder_content-->
<div id="themify_builder_content-11807" data-postid="11807" class="themify_builder_content themify_builder_content-11807 themify_builder tf_clear">
                    <div  data-lazy="1" class="module_row themify_builder_row tb_361g56 tf_w">
                        <div class="row_inner col_align_top tb_col_count_1 tf_box tf_rel">
                        <div  data-lazy="1" class="module_column tb-column col-full tb_420a56 first">
                    <!-- module text -->
<div  class="module module-text tb_p795472   " data-lazy="1">
        <div  class="tb_text_wrap">
        <p>Raziskovalci iz Laboratorija za hlajenje in daljinsko energetiko (LAHDE) so skupaj z mednarodno ekipo objavili <span><a href="https://www.nature.com/articles/s41560-025-01908-4" target="_blank" rel="noopener">raziskavo v reviji Nature Energy (Springer Nature)</a></span>, ki velja za vodilno znanstveno publikacijo na področju energetike. V članku so prvič celovito ovrednotili doslej spregledan potencial alternativnih tehnologij visokotemperaturnih toplotnih črpalk, ki bi lahko v industriji in energetiki nadomestile neučinkovito kurjenje fosilnih goriv ter neposredno električno ogrevanje. S tem bi bistveno zmanjšali rabo energije, emisije in toplotno obremenjevanje okolja.</p>
<p>Toplota je srce energetskega problema: za ogrevanje in hlajenje uporabimo približno 50 % končne rabe energije, hkrati pa se približno 50 % končne rabe energije pretvori v odpadno toploto – toploto, ki jo danes pogosto preprosto zavržemo v okolje prek hladilnih stolpov, segrevanja rek ali morja in drugih izpustov. Raziskava pokaže, da lahko visokotemperaturne toplotne črpalke to odpadno toploto učinkovito zajamejo in jo nadgradijo na bistveno višje temperature, primerne za najzahtevnejše industrijske procese.</p>
<p>Današnje tržne rešitve visokotemperaturnih toplotnih črpalk so praviloma omejene na temperature približno do 250 °C, medtem ko številni industrijski procesi zahtevajo več –tudi do ali celo prek 1000 °C. Objavljena raziskava zato sistematično predstavi in primerja alternativne pristope, ki bi lahko omogočili preboj: kalorične, termoelektrične, termoakustične tehnologije ter mehanske procese na osnovi Stirlingovega in Braytonovega krožnega procesa.</p>
<p>Povezava: <span><a href="https://www.nature.com/articles/s41560-025-01908-4" target="_blank" rel="noopener">https://www.nature.com/articles/s41560-025-01908-4</a></span></p>
<p><img data-tf-not-load="1" decoding="async" src="https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/12/AdobeStock_501451660-1024x681.jpeg" alt="" width="750" height="499" class="aligncenter wp-image-11808 size-large" srcset="https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/12/AdobeStock_501451660-1024x681.jpeg 1024w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/12/AdobeStock_501451660-300x199.jpeg 300w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/12/AdobeStock_501451660-768x511.jpeg 768w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/12/AdobeStock_501451660-1536x1021.jpeg 1536w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/12/AdobeStock_501451660-360x240.jpeg 360w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/12/AdobeStock_501451660.jpeg 1785w" sizes="(max-width: 750px) 100vw, 750px" /></p>    </div>
</div>
<!-- /module text -->        </div>
                        </div>
        </div>
        </div>
<!--/themify_builder_content-->


<p></p><p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/pojavljajoce-se-priloznosti-za-visokotemperaturne-trdninske-in-plinske-toplotne-crpalke/">Pojavljajoče se priložnosti za visokotemperaturne trdninske in plinske toplotne črpalke</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Numerical study of macroscopic thermal diodes: influence of interface topography and contact resistance</title>
		<link>https://lahde.fs.uni-lj.si/numerical-study-of-macroscopic-thermal-diodes-influence-of-interface-topography-and-contact-resistance/?utm_source=rss&#038;utm_medium=rss&#038;utm_campaign=numerical-study-of-macroscopic-thermal-diodes-influence-of-interface-topography-and-contact-resistance</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[admin]]></dc:creator>
		<pubDate>Mon, 13 Oct 2025 12:59:51 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[LAHDE]]></category>
		<category><![CDATA[ZNANSTVENE OBJAVE]]></category>
		<category><![CDATA[PRENOS TOPLOTE]]></category>
		<category><![CDATA[TOPLOTNE DIODE]]></category>
		<category><![CDATA[TOPLOTNI KONTROLNI ELEMENTI]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://lahde.fs.uni-lj.si/?p=11597</guid>

					<description><![CDATA[<p>V LAHDE nadaljujemo z raziskovanjem trdninskih toplotnih diod - kompaktnih in povsem pasivnih naprav za napredno upravljanje s toploto.<br />
Naš najnovejši članek »Numerical study of macroscopic thermal diodes: influence of interface topography and contact resistance« je pravkar izšel v reviji iScience (IF 4.1).</p>
<p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/numerical-study-of-macroscopic-thermal-diodes-influence-of-interface-topography-and-contact-resistance/">Numerical study of macroscopic thermal diodes: influence of interface topography and contact resistance</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<!--themify_builder_content-->
<div id="themify_builder_content-11597" data-postid="11597" class="themify_builder_content themify_builder_content-11597 themify_builder tf_clear">
                    <div  data-lazy="1" class="module_row themify_builder_row tb_sgcu785 tf_w">
                        <div class="row_inner col_align_top tb_col_count_1 tf_box tf_rel">
                        <div  data-lazy="1" class="module_column tb-column col-full tb_m6ni786 first">
                    <!-- module text -->
<div  class="module module-text tb_h7md549   " data-lazy="1">
        <div  class="tb_text_wrap">
        <p><strong>V LAHDE nadaljujemo z raziskovanjem trdninskih toplotnih diod</strong> &#8211; kompaktnih in povsem pasivnih naprav<strong> za napredno upravljanje s toploto</strong>.</p><p>Naš najnovejši članek <em>»Numerical study of macroscopic thermal diodes: influence of interface topography and contact resistance«</em> je pravkar izšel v reviji <strong>iScience (IF 4.1)</strong>.</p><p>🔍 <strong>Ključne ugotovitve:              </strong><br />• <strong>Topografija stika med materiali</strong> nima velikega vpliva na rekrifikacijo, kadar je kontaktni toplotni upor zanemarljiv. Vendar lahko <strong>razširi temperaturno območje rektifikacije za do 10 K</strong>.<br />• <strong>Konstanten kontaktni toplotni upor</strong> običajno zmanjša rektifikacijo. Vendar pa lahko <strong>temperaturno odvisen kontaktni upor</strong> pri nizkih temperaturah <strong>znatno izboljša rektifikacijo</strong>. V enem primeru se je rektifikacijski faktor povečal od skoraj nič do ena.</p><p><img loading="lazy" decoding="async" src="https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/10/Results-1024x367.png" alt="" width="750" height="269" class="aligncenter wp-image-11600 size-large" srcset="https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/10/Results-1024x367.png 1024w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/10/Results-300x108.png 300w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/10/Results-768x275.png 768w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/10/Results-1536x551.png 1536w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/10/Results-2048x734.png 2048w" sizes="(max-width: 750px) 100vw, 750px" /></p><p>Te ugotovitve črtajo <strong>nove smernice za optimizacijo trdninskih toplotnih diod</strong> in odpirajo <strong>možnosti za njihovo uporabo v praktičnih sistemih za upravljanje s toploto</strong>.</p><p><img loading="lazy" decoding="async" src="https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/10/MSTDs_conclusions-1024x521.png" alt="" width="750" height="382" class="aligncenter wp-image-11599 size-large" srcset="https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/10/MSTDs_conclusions-1024x521.png 1024w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/10/MSTDs_conclusions-300x153.png 300w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/10/MSTDs_conclusions-768x391.png 768w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/10/MSTDs_conclusions-1536x781.png 1536w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/10/MSTDs_conclusions-2048x1042.png 2048w" sizes="(max-width: 750px) 100vw, 750px" /></p>    </div>
</div>
<!-- /module text -->        </div>
                        </div>
        </div>
        </div>
<!--/themify_builder_content--><p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/numerical-study-of-macroscopic-thermal-diodes-influence-of-interface-topography-and-contact-resistance/">Numerical study of macroscopic thermal diodes: influence of interface topography and contact resistance</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
		<item>
		<title>AI-Driven Monte Carlo Uncertainty Analysis of Curie Temperature Effects on Active Magnetic Regenerator Performance</title>
		<link>https://lahde.fs.uni-lj.si/ai-driven-monte-carlo-uncertainty-analysis-of-curie-temperature-effects-on-active-magnetic-regenerator-performance/?utm_source=rss&#038;utm_medium=rss&#038;utm_campaign=ai-driven-monte-carlo-uncertainty-analysis-of-curie-temperature-effects-on-active-magnetic-regenerator-performance</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[admin]]></dc:creator>
		<pubDate>Mon, 06 Oct 2025 08:47:42 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[LAHDE]]></category>
		<category><![CDATA[ZNANSTVENE OBJAVE]]></category>
		<category><![CDATA[magnetokalorično hlajenje]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://lahde.fs.uni-lj.si/?p=11563</guid>

					<description><![CDATA[<p>V članku AI-Driven Monte Carlo Uncertainty Analysis of Curie Temperature Effects on Active Magnetic Regenerator Performance, objavljenem v reviji International Journal of Refrigeration (IF = 3.8), smo raziskovalci Laboratorija za hlajenje in daljinsko energetiko ponovno preizkusili metodologijo preizkovanja vpliva statistične variacije Curie-jeve temperature na zmogljivost večslojnih magnetokaloričnih regeneratorjev.</p>
<p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/ai-driven-monte-carlo-uncertainty-analysis-of-curie-temperature-effects-on-active-magnetic-regenerator-performance/">AI-Driven Monte Carlo Uncertainty Analysis of Curie Temperature Effects on Active Magnetic Regenerator Performance</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<p><a id="_msocom_1"></a></p>

<!--themify_builder_content-->
<div id="themify_builder_content-11563" data-postid="11563" class="themify_builder_content themify_builder_content-11563 themify_builder tf_clear">
                    <div  data-lazy="1" class="module_row themify_builder_row tb_2owm880 tf_w">
                        <div class="row_inner col_align_top tb_col_count_1 tf_box tf_rel">
                        <div  data-lazy="1" class="module_column tb-column col-full tb_yjwq881 first">
                    <!-- module text -->
<div  class="module module-text tb_njba990   " data-lazy="1">
        <div  class="tb_text_wrap">
        <p>V članku <a href="https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0140700725003627?via%3Dihub" target="_blank" rel="noopener"><strong>AI-Driven Monte Carlo Uncertainty Analysis of Curie Temperature Effects on Active Magnetic Regenerator Performance</strong></a>, objavljenem v reviji <strong>International Journal of Refrigeration</strong> (IF = 3.8), smo raziskovalci Laboratorija za hlajenje in daljinsko energetiko ponovno preizkusili metodologijo preizkovanja vpliva statistične variacije Curie-jeve temperature na zmogljivost večslojnih magnetokaloričnih regeneratorjev, ki smo jo utemeljili v nedavni objavi [<a href="https://advanced.onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/adfm.202424282" target="_blank" rel="noopener">link</a>]. Raziskavo smo izvedli v sodelovanju s kolegi iz brazilske Univerze v Santa Catarini, le da smo tokrat uporabili njihova numerična modela večslojnega aktivnega magnetnega regeneratorja (AMR) ter strojnega učenja. Poleg tega pa smo se, namesto na materiale drugega reda, osredotočili na magnetokalorične materiale LaFeSiH, ki so prvega reda in so še toliko bolj občutljivi na porazdelitev Curie-jevih temperatur.</p><p>Tudi v tej raziskavi se je izkazalo, da odstopanje Curie-jevih temperatur nad 1 K drastično zniža verjetnost doseganja načrtovanih hladilnih moči. Glede na trenutne tolerance, ki jih navajajo dobavitelji magnetokaloričnih materialov (standardni odklon med 1,5 in 2 K) ter verjetno število slojev AMR (med 10 in 15), bi morala biti hladilna moč naprave zasnovana za delovanje od 30 % do 80 % nad želeno vrednostjo, da bi zagotovili 90-95% verjetnost doseganja le-te. V realnosti bi to dosegli s predimenzioniranim magnetilnim sistemom in AMR-jem, kar bi drastično povečalo stroške izdelave.</p><p>Velikoserijska proizvodnja magnetnih hladilnikov je torej z obstoječimi LaFeSiH materiali neizvedljiva, saj bi standardi zagotavljanja kakovosti zahtevali bistveno nižje negotovosti Curie-jevih temperatur, kot jih proizvajalci trenutno zagotavljajo. Za uspešen prehod magnetokaloričnih naprav na trg se bodo morali proizvajalci magnetokaloričnih materialov torej nujno osredotočiti na zmanjšanje negotovosti Curiejevih temperatur v njihovih materialih.</p><p><img loading="lazy" decoding="async" src="https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/10/IJR_2025.png" alt="" width="1800" height="1456" class="alignnone wp-image-11564 size-full" srcset="https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/10/IJR_2025.png 1800w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/10/IJR_2025-300x243.png 300w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/10/IJR_2025-1024x828.png 1024w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/10/IJR_2025-768x621.png 768w" sizes="(max-width: 1800px) 100vw, 1800px" /></p><p>Slika: a) Shematski prikaz večslojnega AMR in odstopanja Curiejeve temperature. Polne črte predstavljajo izvirne krivulje, črtkane črte pa tiste, dosežene v proizvodnem procesu; b) Vpliv negotovosti Curiejeve temperature na zmogljivost 10-slojnega AMR; c) Kumulativna porazdelitvena funkcija za 10-slojni AMR; d) Vpliv stopnje gotovosti na doseženo zmogljivost 10-slojnega AMR.</p>    </div>
</div>
<!-- /module text -->        </div>
                        </div>
        </div>
        </div>
<!--/themify_builder_content--><p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/ai-driven-monte-carlo-uncertainty-analysis-of-curie-temperature-effects-on-active-magnetic-regenerator-performance/">AI-Driven Monte Carlo Uncertainty Analysis of Curie Temperature Effects on Active Magnetic Regenerator Performance</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Influence of Layering and Curie Temperature Uncertainty on the Performance of Magnetocaloric Regenerators</title>
		<link>https://lahde.fs.uni-lj.si/influence-of-layering-and-curie-temperature-uncertainty-on-the-performance-of-magnetocaloric-regenerators/?utm_source=rss&#038;utm_medium=rss&#038;utm_campaign=influence-of-layering-and-curie-temperature-uncertainty-on-the-performance-of-magnetocaloric-regenerators</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[admin]]></dc:creator>
		<pubDate>Fri, 19 Sep 2025 14:38:11 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[LAHDE]]></category>
		<category><![CDATA[ZNANSTVENE OBJAVE]]></category>
		<category><![CDATA[magnetokalorično hlajenje]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://lahde.fs.uni-lj.si/?p=11546</guid>

					<description><![CDATA[<p>Članek Influence of Layering and Curie Temperature Uncertainty on the Performance of Magnetocaloric Regenerators objavljen v prestižni reviji Advanced Functional Materials (IF = 19.0),</p>
<p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/influence-of-layering-and-curie-temperature-uncertainty-on-the-performance-of-magnetocaloric-regenerators/">Influence of Layering and Curie Temperature Uncertainty on the Performance of Magnetocaloric Regenerators</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<!--themify_builder_content-->
<div id="themify_builder_content-11546" data-postid="11546" class="themify_builder_content themify_builder_content-11546 themify_builder tf_clear">
                    <div  data-lazy="1" class="module_row themify_builder_row tb_2rto203 tf_w">
                        <div class="row_inner col_align_top tb_col_count_1 tf_box tf_rel">
                        <div  data-lazy="1" class="module_column tb-column col-full tb_1ork204 first">
                    <!-- module text -->
<div  class="module module-text tb_4bya715   " data-lazy="1">
        <div  class="tb_text_wrap">
        <p>V članku <a href="https://doi.org/10.1002/adfm.202424282" target="_blank" rel="noopener"><strong>Influence of Layering and Curie Temperature Uncertainty on the Performance of Magnetocaloric Regenerators</strong></a>, objavljenem v prestižni reviji <strong>Advanced Functional Materials</strong> (IF = 19.0), smo raziskovalci Laboratorija za hlajenje in daljinsko energetiko predstavili vpliv statistične variacije Curiejeve temperature na zmogljivost večslojnih magnetokaloričnih regeneratorjev. Raziskavo smo izvedli v sodelovanju s kolegi iz Univerze v Santa Catarini (Brazilija) ter Danske Tehnične Univerze.</p>
<p>Magnetokalorična tehnologija velja za okoljsko sprejemljivo alternativo klasičnim parno-kompresijskim hladilnim sistemom, vendar se sooča z omejitvami, kot sta ozko temperaturno delovno območje magnetokaloričnih materialov (MCM) in odvisnost od redkih zemelj. Rešitev predstavlja uporaba več slojev MCM z različnimi Curiejevimi temperaturami, kar omogoča doseganje večjih temperaturnih razponov.</p>
<p>V raziskavi smo s pomočjo 1D numeričnega modela in uporabe nevronskih mrež analizirali vpliv negotovosti Curiejevih temperatur na delovanje večslojnih magnetokaloričnih regeneratorjev iz materiala La-Fe-Co-Si. Ugotovili smo, da povečanje števila slojev sicer izboljša hladilno moč, vendar hkrati tudi poveča občutljivost na variabilnost Curiejeve temperature. Že odstopanja nad 1 K lahko bistveno zmanjšajo zanesljivost doseganja načrtovanih hladilnih moči.</p>
<p>Raziskava poudarja pomen natančne kontrole magnetokaloričnih lastnosti pri izdelavi materialov in predstavlja pomemben korak k večji robustnosti in komercialni uveljavitvi magnetokaloričnih hladilnih naprav in toplotnih črpalk.</p>
<p><img loading="lazy" decoding="async" src="https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/09/adfm70377-fig-0011-m-1024x868.jpg" alt="" width="750" height="636" class="aligncenter wp-image-11547 size-large" srcset="https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/09/adfm70377-fig-0011-m-1024x868.jpg 1024w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/09/adfm70377-fig-0011-m-300x254.jpg 300w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/09/adfm70377-fig-0011-m-768x651.jpg 768w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/09/adfm70377-fig-0011-m.jpg 1367w" sizes="(max-width: 750px) 100vw, 750px" /></p>
<p>Slika: Verjetnost, da bodo Curiejeve temperature porazdeljene tako, da bo normalizirana hladilna moč enaka ali večja od 0.9, glede na standardni odklon in pri treh različnih temperaturnih razponih za različno število MCM slojev.</p>    </div>
</div>
<!-- /module text -->        </div>
                        </div>
        </div>
        </div>
<!--/themify_builder_content--><p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/influence-of-layering-and-curie-temperature-uncertainty-on-the-performance-of-magnetocaloric-regenerators/">Influence of Layering and Curie Temperature Uncertainty on the Performance of Magnetocaloric Regenerators</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Airbrushing: A Novel Method for Preparation of High‐Emissivity Black Coating for Infrared Measurements</title>
		<link>https://lahde.fs.uni-lj.si/airbrushing-a-novel-method-for-preparation-of-high%e2%80%90emissivity-black-coating-for-infrared-measurements/?utm_source=rss&#038;utm_medium=rss&#038;utm_campaign=airbrushing-a-novel-method-for-preparation-of-high%25e2%2580%2590emissivity-black-coating-for-infrared-measurements</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[admin]]></dc:creator>
		<pubDate>Fri, 05 Sep 2025 17:51:39 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[LAHDE]]></category>
		<category><![CDATA[ZNANSTVENE OBJAVE]]></category>
		<category><![CDATA[MIKROFLUIDIKA]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://lahde.fs.uni-lj.si/?p=11505</guid>

					<description><![CDATA[<p>Članek Airbrushing: A Novel Method for Preparation of High‐Emissivity Black Coating for Infrared Measurements, objavljen v reviji Advanced Materials Interfaces (IF = 4.4), predstavlja novo metodo nanašanja visoko-emisivnega črnega premaza za potrebe temperaturnih IR meritev.</p>
<p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/airbrushing-a-novel-method-for-preparation-of-high%e2%80%90emissivity-black-coating-for-infrared-measurements/">Airbrushing: A Novel Method for Preparation of High‐Emissivity Black Coating for Infrared Measurements</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<!--themify_builder_content-->
<div id="themify_builder_content-11505" data-postid="11505" class="themify_builder_content themify_builder_content-11505 themify_builder tf_clear">
                    <div  data-lazy="1" class="module_row themify_builder_row tb_8pv4983 tf_w">
                        <div class="row_inner col_align_top tb_col_count_1 tf_box tf_rel">
                        <div  data-lazy="1" class="module_column tb-column col-full tb_r4uy984 first">
                    <!-- module text -->
<div  class="module module-text tb_7hlw607   " data-lazy="1">
        <div  class="tb_text_wrap">
        <p>Članek <a href="https://advanced.onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/admi.202500467" target="_blank" rel="noopener" style="color:blue"><strong>Airbrushing: A Novel Method for Preparation of High‐Emissivity Black Coating for Infrared Measurements</strong></a>, objavljen v reviji Advanced Materials Interfaces (IF = 4.4), predstavlja <strong>novo metodo nanašanja visoko-emisivnega črnega premaza za potrebe temperaturnih IR meritev</strong>.</p>
<p>Raziskovalci Laboratorija za hlajenje in daljinsko energetiko (procesno strojništvo) smo sodelovali pri raziskavi skupaj z raziskovalci Instituta Jožef Stefan, Kemijskega Inštituta, Colorado School of Mines ter Univerze v Barceloni.</p>
<p>Z uporabo preprostega in cenovno dostopnega &#8221;airbrush&#8221; orodja smo razvili postopek za nanašanje homogene in tanke plasti črnega premaza (min debeline 3 µm), ki jo je mogoče nanesti na različne oblike in materiale, vključno z ukrivljenimi površinami. Povprečna emisivnost premaza znaša ≈0.95 v spektralnem območju 0.5–2.5 µm, kar omogoča visoko natančnost temperaturnih IR meritev tudi na površinah z nizko naravno emisivnostjo (npr. kovine).</p>
<p>Uporabnost metode smo dokazali z neposrednim temperaturnim IR merjenjem magnetokaloričnega efekta na vzorcu magnetokaloričnega materiala LaFeCoSi, pri čemer so rezultati izkazali odlično ujemanje s podatki iz tehnične dokumentacije proizvajalca. Premaz je povsem odstranljiv z običajnimi laboratorijskimi topili, kar omogoča njegovo začasno uporabo brez vpliva na lastnosti vzorca.</p>
<p>Nova metoda združuje prednosti konvencionalnega barvanja in tiskanja ter odpira možnosti za natančnejšo karakterizacijo kaloričnih materialov in drugih vzorcev, kjer je pomembna visoka emisivnost za IR meritve.</p>
<p><img loading="lazy" decoding="async" src="https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/09/Airbrush-1024x843.png" alt="" width="750" height="617" class="aligncenter wp-image-11526 size-large" srcset="https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/09/Airbrush-1024x843.png 1024w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/09/Airbrush-300x247.png 300w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/09/Airbrush-768x632.png 768w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/09/Airbrush-1536x1264.png 1536w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/09/Airbrush-2048x1686.png 2048w" sizes="(max-width: 750px) 100vw, 750px" /></p>
<p>Slika: a) Fotografija &#8221;airbrush&#8221; orodja, uporabljenega v tej študiji; b) Shematski prikaz postopka nanašanja premaza; c) Povprečna skupna debelina premaza v odvisnosti od števila nanosov; d) Temperaturni profil prevlečene magnetokalorične ploščice pri cikličnem magnetnem polju 0 &#8211; 1,1 T.</p>
    </div>
</div>
<!-- /module text -->        </div>
                        </div>
        </div>
        </div>
<!--/themify_builder_content--><p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/airbrushing-a-novel-method-for-preparation-of-high%e2%80%90emissivity-black-coating-for-infrared-measurements/">Airbrushing: A Novel Method for Preparation of High‐Emissivity Black Coating for Infrared Measurements</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
		<item>
		<title>TCCbuilder: an open-source tool for the analysis of thermal switches, thermal diodes, thermal regulators, and thermal control circuits</title>
		<link>https://lahde.fs.uni-lj.si/tccbuilder-an-open-source-tool-for-the-analysis-of-thermal-switches-thermal-diodes-thermal-regulators-and-thermal-control-circuits/?utm_source=rss&#038;utm_medium=rss&#038;utm_campaign=tccbuilder-an-open-source-tool-for-the-analysis-of-thermal-switches-thermal-diodes-thermal-regulators-and-thermal-control-circuits</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[admin]]></dc:creator>
		<pubDate>Mon, 11 Nov 2024 07:15:08 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[ZNANSTVENE OBJAVE]]></category>
		<category><![CDATA[ELASTOKALORIKA]]></category>
		<category><![CDATA[ELEKTROKALORIKA]]></category>
		<category><![CDATA[magnetokalorično hlajenje]]></category>
		<category><![CDATA[MIKROFLUIDIKA]]></category>
		<category><![CDATA[PRENOS TOPLOTE]]></category>
		<category><![CDATA[TERMOELEKTRIKA]]></category>
		<category><![CDATA[TOPLOTNA STIKALA]]></category>
		<category><![CDATA[TOPLOTNE DIODE]]></category>
		<category><![CDATA[TOPLOTNI KONTROLNI ELEMENTI]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://lahde.fs.uni-lj.si/?p=8720</guid>

					<description><![CDATA[<p>Raziskovalci laboratorija LAHDE Fakultete za strojništvo, Univerza v Ljubljani, so razvili odprtokodno orodje za enodimenzionalno modeliranje toplotnih tokokrogov, TCCbuilder.</p>
<p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/tccbuilder-an-open-source-tool-for-the-analysis-of-thermal-switches-thermal-diodes-thermal-regulators-and-thermal-control-circuits/">TCCbuilder: an open-source tool for the analysis of thermal switches, thermal diodes, thermal regulators, and thermal control circuits</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<!--themify_builder_content-->
<div id="themify_builder_content-8720" data-postid="8720" class="themify_builder_content themify_builder_content-8720 themify_builder tf_clear">
                    <div  data-lazy="1" class="module_row themify_builder_row tb_apsv227 tf_w">
                        <div class="row_inner col_align_top tb_col_count_1 tf_box tf_rel">
                        <div  data-lazy="1" class="module_column tb-column col-full tb_9zfz228 first">
                    <!-- module text -->
<div  class="module module-text tb_6v8p457   " data-lazy="1">
        <div  class="tb_text_wrap">
        <p>&nbsp;</p>
<p><br/></p>
<p style="text-align: justify;"><span>Raziskovalci laboratorija LAHDE Fakultete za strojništvo, Univerza v Ljubljani, so razvili odprtokodno orodje za enodimenzionalno modeliranje toplotnih tokokrogov, <a href="https://www.tccbuilder.org" target="_blank" style="color: blue;" rel="noopener">TCCbuilder</a>. To je prvo tovrstno orodje, ki omogoča hitro in enostavno modeliranje toplotnih tokokrogov zaradi grafičnega uporabniškega vmesnika in pridružene knjižnice materialov, ki se uporabljajo za izdelavo toplotnih kontrolnih elementov.</span></p>
<p style="text-align: justify;"><span>Poleg knjižnice materialov je pripravljena tudi knjižnica že izdelanih toplotnih kontrolnih elementov iz literature. Raziskovalci z različnih področij so vabljeni k dopolnjevanju obeh knjižnic kot tudi k dodajanju funkcionalnosti v orodje. Tako je TCCbuilder ne le dobrodošel pripomoček za simulacije, temveč tudi platforma za izmenjavo informacij in povezovanje raziskovalcev s področja prenosa toplote in materialov.</span></p>
<p style="text-align: justify;"><span>Orodje je predstavljeno v članku TCCbuilder: an open-source tool for the analysis of thermal switches, thermal diodes, thermal regulators, and thermal control circuits, kjer so opisani validacija ter primeri uporabe orodja. Članek je objavljen v reviji iScience (IF = 4.6), Special Issue: <a href="https://www.sciencedirect.com/special-issue/10WF4M39FP2" target="_blank" style="color: blue;" rel="noopener">Advanced thermal control: fundamentals and applications</a>.</span></p>
<p><span> </span></p>
<p><span>Članek je odprtega dostopa in je dostopen na povezavi: <a href="https://doi.org/10.1016/j.isci.2024.111263" target="_blank" style="color: blue;" rel="noopener">https://doi.org/10.1016/j.isci.2024.111263</a></span></p>
<p><span> </span></p>
<p><span>Povzetek:</span></p>
<p style="text-align: justify;"><span>In the area of thermal management, thermal control elements (TCEs) and thermal control circuits (TCCs) are proving to be innovative solutions to the challenges of temperature control and heat dissipation in various applications, ranging from electronic cooling to energy conversion and temperature control in buildings. Their integration promises to improve power density, energy efficiency, system reliability and system life expectancy. With the aim of connecting researchers in the field of thermal management and accelerating the development of TCEs and TCCs, we have developed an open-source TCC simulation tool called TCCbuilder that enables a quick and easy time-dependent 1D numerical analysis of the behavior of TCEs and TCCs. It uses the heat conduction equation to solve temperature profiles in different devices. The TCCbuilder application offers features not previously available with any other TCC modelling tool: a large adjacent library of materials and TCEs as well as a user-friendly graphical user interface (GUI).</span></p>
    </div>
</div>
<!-- /module text -->        </div>
                        </div>
        </div>
        </div>
<!--/themify_builder_content--><p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/tccbuilder-an-open-source-tool-for-the-analysis-of-thermal-switches-thermal-diodes-thermal-regulators-and-thermal-control-circuits/">TCCbuilder: an open-source tool for the analysis of thermal switches, thermal diodes, thermal regulators, and thermal control circuits</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Perspektive in energetske aplikacije magnetokaloričnih, piromagnetnih, elektrokaloričnih in piroelektričnih materialov</title>
		<link>https://lahde.fs.uni-lj.si/perspektive-in-energetske-aplikacije-magnetokaloricnih-piromagnetnih-elektrokaloricnih-in-piroelektricnih-materialov/?utm_source=rss&#038;utm_medium=rss&#038;utm_campaign=perspektive-in-energetske-aplikacije-magnetokaloricnih-piromagnetnih-elektrokaloricnih-in-piroelektricnih-materialov</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[admin]]></dc:creator>
		<pubDate>Mon, 16 Sep 2024 05:01:08 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[KONFERENCE]]></category>
		<category><![CDATA[LAHDE]]></category>
		<category><![CDATA[ZNANSTVENE OBJAVE]]></category>
		<category><![CDATA[ELEKTROKALORIKA]]></category>
		<category><![CDATA[magnetokalorično hlajenje]]></category>
		<category><![CDATA[TOPLOTNI KONTROLNI ELEMENTI]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://lahde.fs.uni-lj.si/?p=8439</guid>

					<description><![CDATA[<p>Člani LAHDE so v sodelovanju z Univerzo v Sevilli in v Cambridgeu objavili zanimiv članek.</p>
<p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/perspektive-in-energetske-aplikacije-magnetokaloricnih-piromagnetnih-elektrokaloricnih-in-piroelektricnih-materialov/">Perspektive in energetske aplikacije magnetokaloričnih, piromagnetnih, elektrokaloričnih in piroelektričnih materialov</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<!--themify_builder_content-->
<div id="themify_builder_content-8439" data-postid="8439" class="themify_builder_content themify_builder_content-8439 themify_builder tf_clear">
                    <div  data-lazy="1" class="module_row themify_builder_row tb_hl8w350 tf_w">
                        <div class="row_inner col_align_top tb_col_count_1 tf_box tf_rel">
                        <div  data-lazy="1" class="module_column tb-column col-full tb_c4hh350 first">
                    <!-- module text -->
<div  class="module module-text tb_o94a369   " data-lazy="1">
        <div  class="tb_text_wrap">
        <p></p>
<p style="text-align: justify;">Raziskovalci iz Laboratorija za hlajenje in daljinsko energetiko (LAHDE) so v sodelovanju z Univerzo v Sevilli in Univerzo v Cambridgeu objavili članek v reviji Advanced Energy Materials (IF=27.6), kjer so predstavili perspektivo o uporabi magnetokaloričnih, piromagnetnih, elektrokaloričnih in piroelektričnih materialov za pretvorbo energije.</p>
<p style="text-align: justify;">Navezujoče tehnologije kot alternativa obstoječim imajo velik potencial v izboljšavi energetske učinkovitosti in rabe okolju prijaznih materialov in tekočin, in sicer tako za področje kriogenike, hlajenja, toplotnih črpalk, kot tudi ulčinkovite pretvorbe nizkotemperaturne odpadne toplote v koristno delo. </p>
<p style="text-align: justify;">V prvem delu članka so opisani glavni izzivi, s katerimi se soočajo ti materiali in njihove aplikacije, v drugem delu pa so predlagane konkretne rešitve, še posebej na področju izboljšanja prenosa toplote med temi materiali in delovnim medijem v napravah. Med temi so avtorji prvič predstavili nov koncept delovanja, za katerega ima LAHDE pridobljen Ameriški in Kitajski patent. Le ta omogoča bistveno povečanje gostote moči ne samo kaloričnih naprav, temveč tudi naprav, ki sodijo med tehnologije termoakustike in mehanskega Strilingovega principa. Članek v zaključkih obravnava in odpira popolnoma neraziskana področja, ki segajo od ultra-visoko temperaturnih toplotnih črpalk do aplikacij izven našega planeta.</p>
<p>Članek je odprtega dostopa in je dostopen na povezavi: <span><a href="https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/aenm.202401739" target="_blank" rel="noopener">https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/aenm.202401739</a></span></p>
<p>&nbsp;</p>
<p>Abstrakt:</p>
<p style="text-align: justify;"><span>This perspective provides an overview of the state of research and innovation in the areas of magnetocaloric and pyromagnetic materials, and electrocaloric and pyroelectric materials, including the overlapping sub-areas of multicaloric and multipyro materials that can operate simultaneously under the application of magnetic and electric fields. These materials are critically examined for their potential to revolutionize cooling, heating, and energy-harvesting applications. This perspective first summarizes the state-of-the-art advancements and highlights recent significant developments. Then, it is identified and discussed that the prevailing challenges hindering the widespread adoption of technologies based on these materials. In this context, after consulting with members of the caloric and pyro communities, a technology roadmap is outlined to guide research efforts in overcoming current barriers to applications, with the goal of achieving impactful results by 2040. This roadmap emphasizes the importance of focusing on under-researched materials, novel devices, and application spaces, paving the way for interdisciplinary efforts that can lead to significant reductions in carbon dioxide emissions.</span></p>
    </div>
</div>
<!-- /module text -->        </div>
                        </div>
        </div>
        </div>
<!--/themify_builder_content--><p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/perspektive-in-energetske-aplikacije-magnetokaloricnih-piromagnetnih-elektrokaloricnih-in-piroelektricnih-materialov/">Perspektive in energetske aplikacije magnetokaloričnih, piromagnetnih, elektrokaloričnih in piroelektričnih materialov</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Demonstracijska termoelektrična podporna toplotna črpalka za toplotno podpostajo  ultra-nizko-temperaturnega sistema daljinskega ogrevanja</title>
		<link>https://lahde.fs.uni-lj.si/demonstracijska-termoelektricna-podporna-toplotna-crpalka-za-toplotno-podpostajo-ultra-nizko-temperaturnega-sistema-daljinskega-ogrevanja/?utm_source=rss&#038;utm_medium=rss&#038;utm_campaign=demonstracijska-termoelektricna-podporna-toplotna-crpalka-za-toplotno-podpostajo-ultra-nizko-temperaturnega-sistema-daljinskega-ogrevanja</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[lahde]]></dc:creator>
		<pubDate>Sat, 16 Mar 2024 19:37:40 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[LAHDE]]></category>
		<category><![CDATA[ZNANSTVENE OBJAVE]]></category>
		<category><![CDATA[PRENOSNIKI TOPLOTE]]></category>
		<category><![CDATA[TERMOELEKTRIKA]]></category>
		<category><![CDATA[TOPLOTNE ČRPALKE]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://lahde.fs.uni-lj.si/?p=7972</guid>

					<description><![CDATA[<p>Razvita kompaktna termoelektrična toplotna črpalka deluje z visoko učinkovitostjo, tihim obratovanjem brez vibracij in okolju prijaznimi hladivi.</p>
<p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/demonstracijska-termoelektricna-podporna-toplotna-crpalka-za-toplotno-podpostajo-ultra-nizko-temperaturnega-sistema-daljinskega-ogrevanja/">Demonstracijska termoelektrična podporna toplotna črpalka za toplotno podpostajo  ultra-nizko-temperaturnega sistema daljinskega ogrevanja</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<!--themify_builder_content-->
<div id="themify_builder_content-7972" data-postid="7972" class="themify_builder_content themify_builder_content-7972 themify_builder tf_clear">
                    <div  data-lazy="1" class="module_row themify_builder_row tb_lxt6358 tf_w">
                        <div class="row_inner col_align_top tb_col_count_1 tf_box tf_rel">
                        <div  data-lazy="1" class="module_column tb-column col-full tb_pdv1358 first">
                    <!-- module text -->
<div  class="module module-text tb_0dco63   " data-lazy="1">
        <div  class="tb_text_wrap">
        <p>&nbsp;</p>
<p style="text-align: justify;">Članek <strong><em>Small demonstrator of a thermoelectric heat-pump booster for an ultra-low-temperature district-heating substation</em></strong> predstavlja <strong>prvo eksperimentalno potrjeno raziskavo na svetu, ki dokazuje učinkovito uporabo termoelektričnih toplotnih črpalk v 4. ali 5. generaciji sistema daljinskega ogrevanja. </strong> Članek je bil objavljen v reviji Applied Energy (IF=11.2).</p>
<p style="text-align: justify;">Raziskovalno delo so izvedli raziskovalci Laboratorija za hlajenje in daljinsko energetiko (procesno strojništvo) v sodelovanju s podjetjem Danfoss Trata d.o.o.</p>
<p style="text-align: justify;">Eden najpomembnejših ukrepov za energetsko učinkovitost sistemov daljinskega ogrevanja je znižanje dovodne in povratne temperature sistema. Sistemi daljinskega ogrevanja 4. generacije delujejo pri dovodnih temperaturah od 50 do 60 °C, kar omogoča boljši izkoristek obnovljivih in odpadnih virov toplote. Pri 5. generaciji so temperature dovoda/povratka bistveno nižje (&lt; 30°C). Ti temperaturni nivoji vodijo v potrebo po lokalnem dvigu  temperature ogrevanja  (npr. zaradi sanitarne tople vode), kar se rešuje z uporabo podpornih toplotnih črpalk oziroma t.i. ˝booster-jev˝. Za dvig temperature se najpogosteje uporabljajo energetsko potratni električni grelniki ali kotli z zgorevanjem goriv, alternativo pa predstavljajo toplotne črpalke. Med slednjimi so v uporabi parno-kompresijske toplotne črpalke, ki pa uporabljajo okolju neprijazna ali pa toksična in vnetljiva hladiva, so hrupne in povzročajo vibracije, kar v bivalnem okolju negativno vpliva na ugodje bivanja.</p>
<p style="text-align: justify;">V objavljeni raziskavi raziskovalci predstavljajo razvoj in delovanje demonstracijske termoelektrične (Peltier-jeve) podporne toplotne črpalke (TE-TČ), ki lahko služi kot podporna toplotna črpalka v toplotni podpostaji sistema daljinskega ogrevanja 4. ali 5. generacije. Predstavljena je obsežna parametrična eksperimentalna analiza z vidika ogrevalnih zmogljivosti, pretokov, dviga temperature dovodne vode in učinkovitosti.</p>
<p style="text-align: justify;"><strong>Razvita TE-TČ izkazuje številne prednosti pred primerljivim stanjem tehnike in sicer izredno kompaktnost, tiho delovanje brez gibljivih delov in vibracij, visoko učinkovitost delovanja in uporabo okolju prijaznih reciklabilnih hladiv brez izpustov v okolje.</strong> Deluje v razponu toplotnih moči do 650 W ter najvišjim temperaturnim dvigom dovodne vode do 50 K. Pri temperaturnem dvigu dovodne vode za 10-15 K pa deluje z grelnim številom (COP) med 2 in 2.4, ki predstavlja razmerje med pridobljeno toploto in vloženo električno energijo, kar bistveno presega kakršno koli neposredno pretvorbo goriv ali električne energije v toploto, ki ima razmerje COP &lt; 1.</p>
<p>Članek je dostopen na povezavi: <span><a href="https://doi.org/10.1016/j.apenergy.2024.122899">https://doi.org/10.1016/j.apenergy.2024.122899</a></span></p>
    </div>
</div>
<!-- /module text -->        </div>
                        </div>
        </div>
        </div>
<!--/themify_builder_content--><p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/demonstracijska-termoelektricna-podporna-toplotna-crpalka-za-toplotno-podpostajo-ultra-nizko-temperaturnega-sistema-daljinskega-ogrevanja/">Demonstracijska termoelektrična podporna toplotna črpalka za toplotno podpostajo  ultra-nizko-temperaturnega sistema daljinskega ogrevanja</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Fazno spremenljivi materiali za izboljšanje toplotnega ugodja in učinkovite rabe energije v stavbah</title>
		<link>https://lahde.fs.uni-lj.si/fazno-spremenljivi-materiali-za-izboljsanje-toplotnega-ugodja-in-ucinkovite-rabe-energije-v-stavbah/?utm_source=rss&#038;utm_medium=rss&#038;utm_campaign=fazno-spremenljivi-materiali-za-izboljsanje-toplotnega-ugodja-in-ucinkovite-rabe-energije-v-stavbah</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[lahde]]></dc:creator>
		<pubDate>Thu, 05 Oct 2023 06:15:38 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[KONFERENCE]]></category>
		<category><![CDATA[LAHDE]]></category>
		<category><![CDATA[ZNANSTVENE OBJAVE]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://lahde.fs.uni-lj.si/?p=7654</guid>

					<description><![CDATA[]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<!--themify_builder_content-->
<div id="themify_builder_content-7654" data-postid="7654" class="themify_builder_content themify_builder_content-7654 themify_builder tf_clear">
                    <div  data-lazy="1" class="module_row themify_builder_row tb_0upe27 tf_w">
                        <div class="row_inner col_align_top tb_col_count_1 tf_box tf_rel">
                        <div  data-lazy="1" class="module_column tb-column col-full tb_zqt027 first">
                    <!-- module text -->
<div  class="module module-text tb_pc20154   " data-lazy="1">
        <div  class="tb_text_wrap">
        <p>V Laboratoriju za hlajenje in daljinsko energetiko (LAHDE, procesno strojništvo) smo sodelovali v raziskavi izboljšanja toplotnega ugodja in učinkovite rabe energije v stavbah z uporabo fazno spremenljivih materialov. Raziskavo so izvedli v Laboratoriju za ogrevalno, sanitarno in solarno tehniko (LOSK, procesno strojništvo), zraven pa so sodelovali še raziskovalci iz Fakultete za gradbeništvo in National School of State Public Works (ENTPE) iz Francije. <strong>Raziskava je bila objavljena v reviji Sustainable Cities and Society (IF=11.7).</strong></p>
<p>Danes so lahke montažne stavbe (skeletna konstrukcija in toplotna izolacija nizke gostote kot prevladujoči material v sestavi sten) in stavbe z visokim deležem površine oken priljubljeni načini gradnje. V sezoni hlajenja se lahke montažne stavbe zlahka pregrejejo, saj imajo stavbe zaradi nizke toplotne akumulacije visok toploten odziv. V nasprotju z aktivnimi sistemi, pasivni sistemi (fazno spremenljivi material (PCM), ki imajo visoko sposobnost shranjevanja toplote pri izbrani temperaturi spreminjanja faze) za svoje delovanje ne porabljajo električne energije. PCM služi kot alternativa za hladilni sistem in se lahko implementira v aktivne stavbne sisteme ali v stavbne elemente, kjer hladijo stavbe pasivno.</p>
<p>V raziskavi je bil zasnovan t.i. Aktivno-Pasivni Sistem (APS) za pasivno hlajenje notranjih prostorov stavbe in aktivno regeneracijo ponoči. Za zagotavljanje zadostnega hladilnega učinka sistema v dnevnem ciklu, se mora PCM v nočnem ciklu popolnoma strditi. Za izboljšanje prenosa toplote s PCM ponoči je bila za stensko in stropno podkonstrukcijo PCM nameščena prezračevana zračna rega namenjena hlajenju PCM z zunanjim zrakom.</p>
<p>APS je bil raziskan in zasnovan na podlagi sistematičnega pregleda literature, eksperimentalne raziskave, parametrične analize izvedene z numeričnim modelom z računalniško analizo dinamike tekočin ter izračuna rabe energetske in obratovalnih stroškov APS.</p>
<p><strong>Povezava do članka:</strong> <a href="https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S2210670723005711">Parametric study of an active-passive system for cooling application in buildings improved with free cooling for enhanced solidification &#8211; ScienceDirect</a></p>    </div>
</div>
<!-- /module text -->        </div>
                        </div>
        </div>
        </div>
<!--/themify_builder_content-->


<p></p><p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/fazno-spremenljivi-materiali-za-izboljsanje-toplotnega-ugodja-in-ucinkovite-rabe-energije-v-stavbah/">Fazno spremenljivi materiali za izboljšanje toplotnega ugodja in učinkovite rabe energije v stavbah</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
	</channel>
</rss>

<!--
Performance optimized by W3 Total Cache. Learn more: https://www.boldgrid.com/w3-total-cache/?utm_source=w3tc&utm_medium=footer_comment&utm_campaign=free_plugin


Served from: lahde.fs.uni-lj.si @ 2026-05-01 17:21:17 by W3 Total Cache
-->