<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><rss version="2.0"
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/"
	xmlns:wfw="http://wellformedweb.org/CommentAPI/"
	xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"
	xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom"
	xmlns:sy="http://purl.org/rss/1.0/modules/syndication/"
	xmlns:slash="http://purl.org/rss/1.0/modules/slash/"
	>

<channel>
	<title>#5minZnanost - Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</title>
	<atom:link href="https://lahde.fs.uni-lj.si/category/5minznanost/feed/" rel="self" type="application/rss+xml" />
	<link>https://lahde.fs.uni-lj.si</link>
	<description>Laboratorij poln svežih idej</description>
	<lastBuildDate>Tue, 16 Apr 2019 15:25:46 +0000</lastBuildDate>
	<language>sl-SI</language>
	<sy:updatePeriod>
	hourly	</sy:updatePeriod>
	<sy:updateFrequency>
	1	</sy:updateFrequency>
	<generator>https://wordpress.org/?v=7.1</generator>

<image>
	<url>https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2019/10/cropped-cropped-cropped-lahde-ang-logo-32x32.png</url>
	<title>#5minZnanost - Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</title>
	<link>https://lahde.fs.uni-lj.si</link>
	<width>32</width>
	<height>32</height>
</image> 
	<item>
		<title>Hladiva</title>
		<link>https://lahde.fs.uni-lj.si/hladiva/?utm_source=rss&#038;utm_medium=rss&#038;utm_campaign=hladiva</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[lahde]]></dc:creator>
		<pubDate>Tue, 05 Mar 2019 18:27:32 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[#5minZnanost]]></category>
		<category><![CDATA[HLADIVA]]></category>
		<category><![CDATA[HLAJENJE]]></category>
		<category><![CDATA[ZGODOVINA]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://lahde.fs.uni-lj.si/?p=517</guid>

					<description><![CDATA[<p>Hladilno sredstvo se uporablja v hladilni napravi za prenos toplote z nižjega temperaturnega nivoja na višji temperaturni nivo. Večina hladilnih sredstev je podvržena faznim spremembam med sprejemom toplote (izparevanje) in oddajanjem toplote (kondenzacija). Zaradi številnih okoljskih vprašanj, kot so tanjšanje ozonskega plašča (vpliv ovrednoten s parametrom ODP (en. Ozone Depletion<a class="moretag" href="https://lahde.fs.uni-lj.si/hladiva/"> Preberi več&#8230;</a></p>
<p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/hladiva/">Hladiva</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<p>Hladilno sredstvo se uporablja v hladilni napravi za prenos toplote z nižjega temperaturnega nivoja na višji temperaturni nivo. Večina hladilnih sredstev je podvržena faznim spremembam med sprejemom toplote (izparevanje) in oddajanjem toplote (kondenzacija). Zaradi številnih okoljskih vprašanj, kot so tanjšanje ozonskega plašča (vpliv ovrednoten s parametrom ODP (en. Ozone Depletion Potential)) ter globalnega segrevanja (vpliv ovrednoten s parametrom GWP (en. Global Warming Potential)) in njihove tehnične primernosti, je izbor primernega hladilnega sredstva v zadnjem času postal eno najpomembnejših vprašanj.</p>
<p>&nbsp;</p>
<p>Glede na kemijsko sestavo hladilnih sredstev lahko hladilna sredstva razdelimo v štiri glavne skupine:</p>
<p><u>klorofluoroogljikovodiki CFC</u>; nereaktivna hladiva z nizkim vreliščem, cenovno ugodna, enostavna za shranjevanje in nevnetljiva.  Zaradi vsebnosti fluora spadajo med toplogredne pline, ki tanjšajo ozonski plašč oz. so nevarni za okolje. Leta 1994 je večina držav že prenehala proizvajati CFC in do leta 2020 bi morale države v razvoju že odpraviti vse zaloge CFC. Primeri CFC so: R11, R12 in R115.</p>
<p><u>hidro klorofluoroogljikovodiki – HCFC</u>; trenutno se uporabljajo kot nadomestilo za CFC, saj je vpliv na ozon bistveno manjši. Kljub manjšemu vplivu na ozon se tudi ta hladiva postopoma ukinjajo. Poleg tega imajo HCFC za posledico kopičenja klora v ozračju. Primeri HCFC so: R22, R123 in R124.</p>
<p><u>hidro fluoroogljiki – HFC</u>; zaradi manjšega vpliva na ozon so dobro nadomestilo za CFC in HCFC. Na žalost pa imajo velik potencial globalnega segrevanja. Primeri  so: R32, R125, R134a, R404A, R407C, R410A, R507A in R508B. V večini hladilnih naprav danes se nahaja R134a.</p>
<p><u>naravna hladilna sredstva</u>; kot samo ime predstavlja se nahajajo v okolju in niso umetno ustvarjena, kot predhodno omenjena hladiva. Primeri naravnih hladilnih sredstev so ogljikovodiki (HC: R290 in R600), amoniak (R717), ogljikov dioksid (R744) in voda.</p>
<p>&nbsp;</p>
<p><img data-tf-not-load="1" fetchpriority="high" loading="auto" decoding="auto" fetchpriority="high" decoding="async" class="wp-image-521 aligncenter" src="https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2019/03/hladiva-300x163.png" alt="" width="320" height="174" srcset="https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2019/03/hladiva-300x163.png 300w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2019/03/hladiva.png 494w" sizes="(max-width: 320px) 100vw, 320px" /></p><p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/hladiva/">Hladiva</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Srež ali srž?</title>
		<link>https://lahde.fs.uni-lj.si/srez-ali-srz/?utm_source=rss&#038;utm_medium=rss&#038;utm_campaign=srez-ali-srz</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[lahde]]></dc:creator>
		<pubDate>Mon, 18 Feb 2019 17:22:34 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[#5minZnanost]]></category>
		<category><![CDATA[HLAJENJE]]></category>
		<category><![CDATA[srez]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://lahde.fs.uni-lj.si/?p=495</guid>

					<description><![CDATA[<p>Srež nastane s sublimacijo vodne pare, ki pride v stik s hladno površino. V hladilniku je to notranja površina stene hladilnega oz. zamrzovalnega dela. Srež predstavlja nezaželen upor prenosa toplote, ki posledično povzroči slabše delovanje hladilno-zamrzovalnega aparata in vodi v preobremenitev kompresorja. S tem se našemu gospodinjskemu aparatu krajša življenjska<a class="moretag" href="https://lahde.fs.uni-lj.si/srez-ali-srz/"> Preberi več&#8230;</a></p>
<p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/srez-ali-srz/">Srež ali srž?</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<p>Srež nastane s sublimacijo vodne pare, ki pride v stik s hladno površino. V hladilniku je to notranja površina stene hladilnega oz. zamrzovalnega dela.</p>
<p>Srež predstavlja nezaželen upor prenosa toplote, ki posledično povzroči slabše delovanje hladilno-zamrzovalnega aparata in vodi v preobremenitev kompresorja. S tem se našemu gospodinjskemu aparatu krajša življenjska doba in veča raba energije med samim obratovanjem, zato je potrebno aparat redno čistiti.</p>
<p>Razlog za nastanek sreža je prisotnost vodne pare v hladilnem oz. zamrzovalnem delu. Vsak hladilnik ima sicer izdelan kanal na zadnji strani, kjer se zbira kondenzat in odteka v kondenzacijsko posodo, s čimer se odstranjuje vlaga oz. voda iz hladilnika.</p>
<p>Največkrat je srež posledica</p>
<ul>
<li>vnosa hrane z veliko vlage ali odprte posode s tekočino v hladilnik oz. zamrzovalnik,</li>
<li>slabega tesnjenja vrat zamrzovalnega dela hladilnika,</li>
<li>zamašene/zamrznjene cevi, ki vodi v kondenzacijsko posodo pod ohišjem hladilnika.</li>
</ul>
<p>Nastajanje sreža najlažje preprečimo, da zamenjamo tesnila na vratih ter preverimo stanje odtočne cevi.<br />
Večinoma je treba srež odstraniti ročno, kjer hladilnik najprej odtalimo. Novejši hladilniki pa imajo že funkcijo samodejnega odtaljevanja, kjer se v rednih presledkih vklopi grelnik, ki avtomatsko odtaljuje hladilni del in s tem sproti odstranjuje morebitni nastali srež.</p><p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/srez-ali-srz/">Srež ali srž?</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Kako nastane umetni sneg?</title>
		<link>https://lahde.fs.uni-lj.si/kako-nastane-umetni-sneg/?utm_source=rss&#038;utm_medium=rss&#038;utm_campaign=kako-nastane-umetni-sneg</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[lahde]]></dc:creator>
		<pubDate>Tue, 12 Feb 2019 16:45:45 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[#5minZnanost]]></category>
		<category><![CDATA[SNEG]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://lahde.fs.uni-lj.si/?p=335</guid>

					<description><![CDATA[<p>V zadnjem času zime niso dovolj bogate s snegom, da bi omogočale normalno smuko. Na smučiščih zato s snežnimi topovi izdelujejo umetni sneg. Izdelava umetnega snega pa predstavlja velik finančni zalogaj, saj en snežni top stane okrog 40 000 EUR, en kubični meter umetnega snega pa približno 5 EUR (vir<a class="moretag" href="https://lahde.fs.uni-lj.si/kako-nastane-umetni-sneg/"> Preberi več&#8230;</a></p>
<p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/kako-nastane-umetni-sneg/">Kako nastane umetni sneg?</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<p>V zadnjem času zime niso dovolj bogate s snegom, da bi omogočale normalno smuko. Na smučiščih zato s snežnimi topovi izdelujejo umetni sneg. Izdelava umetnega snega pa predstavlja velik finančni zalogaj, saj en snežni top stane okrog 40 000 EUR, en kubični meter umetnega snega pa približno 5 EUR (vir Siol).</p>
<div class="text_exposed_show">
<p>Naravni sneg nastane pri zamrzovanju vodne pare, umetni pa pri zamrzovanju tekoče vode. Naravni ima v svoji sestavi veliko več zraka. Ker so osnovni delci snega med seboj različni, se tudi njune lastnosti razlikujejo, zaradi česar je tudi smuka drugačna.</p>
<p>Za izdelavo kvalitetnega umetnega snega je potrebna<br />
&#8211; nizka temperatura vode (&lt;4 °C),<br />
&#8211; nizka temperatura zraka (&lt;-3 °C)<br />
&#8211; nizka relativna vlažnost zraka.</p>
<p>Kaj pa se dogaja v snežnem topu?</p>
<p>Snežni top (kakršen je prikazan na sliki) je sestavljen iz različnih vrst šob, kompresorja, ki stiska zrak in dovoda tekoče vode. Nekateri modeli so opremljeni tudi z vremensko postajo, ki samodejno spreminja glavne parametre in prilagaja izdelavo snega vremenskim pogojem.</p>
<p>Skozi del šob v notranjosti topa pršijo majhne kapljice vode, skozi drug del šob pa piha stisnjen zrak. Stisnjenemu zraku po izpihu iz šobe pade tlak, zato se ohladi. Ko se hladen zrak sreča s kapljicami vode v topu, se kapljice ohladijo in zamrznejo, tvorijo se majhna ledena zrna. Na zunanjem obodu topa je nameščena še ena vrsta šob, ki prši zelo majhne kapljice vode. Te kapljice se srečajo z ledenimi zrni, ki so nastali v notranjosti topa in tvorijo umetne snežinke. Ker nastajanje takih snežink traja kar nekaj časa, so topovi usmerjeni visoko v zrak.</p>
<p>Umetni sneg je bolj kompakten in stisnjen kot naravni, zato je bolj odporen na višje temperature.</p>
<p>In kaj je tehnični sneg? Smučarski delavci se izrazu &#8220;umetni&#8221; sneg izogibajo, saj med izdelavo ne dodajajo nobenih umetnih snovi.</p>
</div><p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/kako-nastane-umetni-sneg/">Kako nastane umetni sneg?</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Lahko kupim hladilnik s Finske ali kaj so klimatski razredi hladilnika?</title>
		<link>https://lahde.fs.uni-lj.si/lahko-kupim-hladilnik-s-finske-ali-kaj-so-klimatski-razredi-hladilnika/?utm_source=rss&#038;utm_medium=rss&#038;utm_campaign=lahko-kupim-hladilnik-s-finske-ali-kaj-so-klimatski-razredi-hladilnika</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[lahde]]></dc:creator>
		<pubDate>Tue, 12 Feb 2019 16:23:33 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[#5minZnanost]]></category>
		<category><![CDATA[HLADILNIK]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://lahde.fs.uni-lj.si/?p=311</guid>

					<description><![CDATA[<p>Klimatski razredi, ki so navedeni pri hladilnikih, opredeljujejo dovoljeno temperaturo okolja, kjer je aparat nameščen. Klimatski razredi so navedeni pri vseh hladilno zamrzovalnih napravah in označujejo pri kateri najnižji in najvišji temperaturi prostora lahko aparat uporabljate. Ko izbirate mesto, kjer bo aparat postavljen, se zavedajte, da temperatura prostora vpliva tako<a class="moretag" href="https://lahde.fs.uni-lj.si/lahko-kupim-hladilnik-s-finske-ali-kaj-so-klimatski-razredi-hladilnika/"> Preberi več&#8230;</a></p>
<p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/lahko-kupim-hladilnik-s-finske-ali-kaj-so-klimatski-razredi-hladilnika/">Lahko kupim hladilnik s Finske ali kaj so klimatski razredi hladilnika?</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<p><span id="fbPhotoSnowliftCaption" class="fbPhotosPhotoCaption" tabindex="0" aria-live="polite" data-ft="{&quot;tn&quot;:&quot;K&quot;}"><span class="hasCaption">Klimatski razredi, ki so navedeni pri hladilnikih, opredeljujejo dovoljeno temperaturo okolja, kjer je aparat nameščen. Klimatski razredi so navedeni pri vseh hladilno zamrzovalnih napravah in označujejo pri kateri najnižji in najvišji temperaturi prostora lahko aparat uporabljate. Ko izbirate mesto, kjer bo aparat posta<span class="text_exposed_show">vljen, se zavedajte, da temperatura prostora vpliva tako na porabo energije, kot na učinkovitost delovanja aparata.</span></span></span></p>
<p>SN: +10 do +32°C subnormalni klimatski razred<br />
N: +16 do +32°C normalni klimatski razred<br />
ST: +16 do +38°C subtropski klimatski razred<br />
T: +16 do +43°C tropski klimatski razred<br />
SN-ST: +10 do +38°C subnormalni do subtropski klimatski razred<br />
SN-T: +10 do +43°C subnormalni do tropski klimatski razred</p><p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/lahko-kupim-hladilnik-s-finske-ali-kaj-so-klimatski-razredi-hladilnika/">Lahko kupim hladilnik s Finske ali kaj so klimatski razredi hladilnika?</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Zanimivosti iz zgodovine hlajenja #1</title>
		<link>https://lahde.fs.uni-lj.si/zanimivosti-iz-zgodovine-hlajenja-1/?utm_source=rss&#038;utm_medium=rss&#038;utm_campaign=zanimivosti-iz-zgodovine-hlajenja-1</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[lahde]]></dc:creator>
		<pubDate>Fri, 08 Feb 2019 16:19:37 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[#5minZnanost]]></category>
		<category><![CDATA[ZANIMIVOSTI]]></category>
		<category><![CDATA[ZGODOVINA]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://lahde.fs.uni-lj.si/en/?p=149</guid>

					<description><![CDATA[<p>#1.  Zanimivost Pred uporabo klimatskih naprav so za hlajenje uporabljali ogromne kose ledu. Ko so predstavili prvo klimatsko napravo leta 1902, so izhodni učinek ocenili na podlagi tega, koliko ledu bi potrebovali za enak hladilni učinek. #2. Zanimivost 2-mesečne poletne počitnice so v ZDA uvedli v sredini 19. stoletja najprej<a class="moretag" href="https://lahde.fs.uni-lj.si/zanimivosti-iz-zgodovine-hlajenja-1/"> Preberi več&#8230;</a></p>
<p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/zanimivosti-iz-zgodovine-hlajenja-1/">Zanimivosti iz zgodovine hlajenja #1</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<p>#1.  Zanimivost</p>
<p>Pred uporabo klimatskih naprav so za hlajenje uporabljali ogromne kose ledu. Ko so predstavili prvo klimatsko napravo leta 1902, so izhodni učinek ocenili na podlagi tega, koliko ledu bi potrebovali za enak hladilni učinek.</p>
<p><img data-tf-not-load="1" decoding="async" class="size-medium wp-image-168 aligncenter" src="https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2019/02/chairs-classroom-college-289740-300x200.jpg" alt="" width="300" height="200" /></p>
<p>#2. Zanimivost</p>
<div id="js_2j" class="_5pbx userContent _3576" data-ft="{">
<p>2-mesečne poletne počitnice so v ZDA uvedli v sredini 19. stoletja najprej v urbanih področjih, saj je povprečna temperatura v mestih zaradi velike količine betona višja kot na vasi. Klimatske naprave so bile še desetletja daleč. Konec 19. stoletja so poenotili počitnice v urbanih in ruralnih območjih. Še dobro, da poletnih počitnic zaradi klimatskih naprav niso ukinili <span class="_47e3 _5mfr" title="smile emoticon"><img loading="lazy" decoding="async" class="img" role="presentation" src="https://static.xx.fbcdn.net/images/emoji.php/v9/t4c/1/16/1f642.png" alt="" width="16" height="16" /></span></p>
</div>
<p>&nbsp;</p><p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/zanimivosti-iz-zgodovine-hlajenja-1/">Zanimivosti iz zgodovine hlajenja #1</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Prenosnik toplote ali toplotni izmenjevalec?</title>
		<link>https://lahde.fs.uni-lj.si/prenosnik-toplote-ali-toplotni-izmenjevalec/?utm_source=rss&#038;utm_medium=rss&#038;utm_campaign=prenosnik-toplote-ali-toplotni-izmenjevalec</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[lahde]]></dc:creator>
		<pubDate>Fri, 08 Feb 2019 16:18:11 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[#5minZnanost]]></category>
		<category><![CDATA[PRENOS TOPLOTE]]></category>
		<category><![CDATA[TEORIJA]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://lahde.fs.uni-lj.si/en/?p=147</guid>

					<description><![CDATA[<p>Prenosnik toplote ali toplotni izmenjevalec? Ali se toplota prenaša ali izmenjuje? #dilema Prenosniki toplote so naprave, ki omogočajo prenos toplote med dvema ali več tekočinami različnih temperatur. Omogočajo torej prenos toplote iz tekočine z višjo temperaturo v tekočino z nižjo temperaturo. Toplota se torej prenaša in ne izmenjuje. Animacija prikazuje<a class="moretag" href="https://lahde.fs.uni-lj.si/prenosnik-toplote-ali-toplotni-izmenjevalec/"> Preberi več&#8230;</a></p>
<p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/prenosnik-toplote-ali-toplotni-izmenjevalec/">Prenosnik toplote ali toplotni izmenjevalec?</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<p>Prenosnik toplote ali toplotni izmenjevalec? Ali se toplota prenaša ali izmenjuje? #dilema</p>
<p>Prenosniki toplote so naprave, ki omogočajo prenos toplote med dvema ali več tekočinami različnih temperatur. Omogočajo torej prenos toplote iz tekočine z višjo temperaturo v tekočino z nižjo temperaturo. Toplota se torej prenaša in ne izmenjuje. Animacija prikazuje spreminjanje temperature znotraj primera prenosnika toplote.</p>
<p>Prenosniki toplote so nepogrešljive komponente v širokem spektru aplikacij v energetiki, procesnem, kemijskem in okoljskem inženirstvu, prehrambni industriji, elektroniki ter proizvodnih tehnologijah. Prenosniki toplote so na primer nepogrešljivi del vsake elektrarne, hladilnika (toplotne črpalke), klima naprave, računalnika, avtomobila in drugih prevoznih sredstev, prehrambnega obrata (npr. pasterizacija mleka, pivovarne, itd.), naftne rafinerije, čistilne naprave, peči za toplotno obdelavo materialov, itd.</p>
<p>Ker ima vsaka aplikacija svoje posebnosti poznamo različne tipe prenosnikov toplote – glede na zahtevano moč, tip tekočine (kapljevina, plini), zahtevano kompaktnost, tlačne razmere,…. Tako lahko v grobem ločimo cevne prenosnike toplote (prenosnik toplote cev v cevi, kotelni prenosnik toplote), ploščne prenosnike toplote ter prenosnike toplote z razširjenimi površinami (cevno-orebreni, lamelni, ploščno-orebreni).</p>
<p>Vsak hladilni sistem ima vsaj dva prenosnika toplote, ki ju imenujemo kondenzator in uparjalnik in sodita v skupino lamelnih prenosnikov toplote. Uparjalnik se nahaja v notranjosti hladilnika in prenaša toploto med zrakom v hladilniku ter (hladim) hladilnim sredstvom, medtem, ko je kondenzator tista »črna kača« na zunanji strani hladilnika in skrbi za prenos toplote med (toplim) hladilnim sredstvom ter okoliškim zrakom.</p><p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/prenosnik-toplote-ali-toplotni-izmenjevalec/">Prenosnik toplote ali toplotni izmenjevalec?</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Ali z gumbom v hladilniku nastavljamo temperaturo?</title>
		<link>https://lahde.fs.uni-lj.si/ali-z-gumbom-v-hladilniku-nastavljamo-temperaturo/?utm_source=rss&#038;utm_medium=rss&#038;utm_campaign=ali-z-gumbom-v-hladilniku-nastavljamo-temperaturo</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[lahde]]></dc:creator>
		<pubDate>Fri, 08 Feb 2019 16:16:33 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[#5minZnanost]]></category>
		<category><![CDATA[HLADILNIK]]></category>
		<category><![CDATA[ZANIMIVOSTI]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://lahde.fs.uni-lj.si/en/?p=144</guid>

					<description><![CDATA[<p>Kratek odgovor je: DA. Vendar, gumb v hladilniku ni označen z vrednostmi želenih temperatur, pač pa s številskimi vrednostmi 1 – 7 (glej sliko). To pomeni, da s posamezno nastavitvijo gumba v hladilniku lahko nastavimo temperaturo, saj imajo oznake na gumbu naslednje pomene: 1 – najvišja temperatura, medtem ko 7<a class="moretag" href="https://lahde.fs.uni-lj.si/ali-z-gumbom-v-hladilniku-nastavljamo-temperaturo/"> Preberi več&#8230;</a></p>
<p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/ali-z-gumbom-v-hladilniku-nastavljamo-temperaturo/">Ali z gumbom v hladilniku nastavljamo temperaturo?</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<p>Kratek odgovor je: DA.</p>
<p>Vendar, gumb v hladilniku ni označen z vrednostmi želenih temperatur, pač pa s številskimi vrednostmi 1 – 7 (glej sliko). To pomeni, da s posamezno nastavitvijo gumba v hladilniku lahko nastavimo temperaturo, saj imajo oznake na gumbu naslednje pomene: 1 – najvišja temperatura, medtem ko 7 – najnižja temperatura v hladilniku (glej sliko). Na sliki 1 je gumb nastavljen na vrednost 4. V kolikor gumb zasukamo v smeri urinega kazalca (proti vrednosti 7), bo temperatura zraka v hladilniku nižja; nasprotno, ob zasuku gumba v nasprotni smeri urinega kazalca (proti vrednosti 1) pa bo temperatura višja. Dodati moramo, da v primeru kombinirane hladilno-zamrzovalne naprave ta gumb določa tudi temperaturo v zamrzovalnem delu.</p>
<p><img loading="lazy" decoding="async" class="alignnone size-medium wp-image-196 aligncenter" src="https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2019/02/c-300x218.png" alt="" width="300" height="218" srcset="https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2019/02/c-300x218.png 300w, https://lahde.fs.uni-lj.si/wp-content/uploads/2019/02/c.png 528w" sizes="(max-width: 300px) 100vw, 300px" /></p>
<p>Kolikšne so vrednosti temperatur v hladilnem oziroma zamrzovalnem delu je odvisno od temperature okolice in tipa aparata. V pomoč pri izbiri optimalne nastavitve gumba v hladilnem delu si lahko pomagamo z meritvami kombinirano hladilno-zamrzovalne naprave s statičnim uparjalnikom v kontrolirani atmosferi pri temperaturi okoliškega zraka 25 °C. Povprečne vrednosti temperatur v primeru nastavitev gumbov 1, 3, 5, 7 prikazuje Tabela na sliki.</p>
<p>Na podlagi povprečnih temperatur zraka lahko vidimo, da moramo biti uporabniki pazljivi pri nastavitvi gumba, saj je najbolj optimalna nastavitev gumba med vrednostnima 3 in 5. Vrednost 7 izkazuje temperature, ki so lahko za določena živila prenizke in neprimerne za hrambo v hladilnem delu. Drugi, prav tako pomemben razlog za izogib tej nastavitvi pa predstavlja energetsko neučinkovito delovanje hladilnika, kar za domačega uporabnika predstavlja večjo rabo električno energije hladilnika oziroma večji mesečni račun električne energije. Po drugi strani pa nastavitev gumba 1 izkazuje temperature, pri katerih imajo lahko določena živila krajšo dobo hranjenja v hladilniku.[:]</p><p>The post <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si/ali-z-gumbom-v-hladilniku-nastavljamo-temperaturo/">Ali z gumbom v hladilniku nastavljamo temperaturo?</a> first appeared on <a href="https://lahde.fs.uni-lj.si">Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko</a>.</p>]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
	</channel>
</rss>
